2. 2. 2021
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD — 1, Uradni list RS, št. 65/09 — uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 — odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 — ZPosS in 158/20 - ZIntPK-C) v 2. odstavku 255. člena določa pogoje za imenovanje člana organa vodenja ter nadzora, ki je lahko vsaka poslovno sposobna fizična oseba, razen oseba, ki:
- je že član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe,
- je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Ta oseba ne sme biti član organa vodenja ali nadzora pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora;
- ji je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer dokler traja prepoved, ali
- je bila kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojena na plačilo odškodnine upnikom v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij, o odškodninski odgovornosti, in sicer še dve leti po pravnomočnosti sodbe.
273. člen ZGD — 1 dodatno določa posebne pogoje za člane nadzornega sveta, ki ne more biti:
- član uprave ali upravnega odbora od družbe odvisne družbe;
- prokurist ali pooblaščenec te družbe;
- član uprave druge kapitalske družbe, v katere nadzornem svetu je član uprave te družbe;
- oseba, ki je član nadzornega sveta ali upravnega odbora že v treh družbah, ali
- oseba, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa statut.
Obstajajo še dodatne omejitve, ki omejujejo delovanje članov nadzornih organov ter tudi Kodeks profesionalne etike, ki ga je sprejelo Združenje nadzornikov Slovenije.
Skrbnost in odgovornost člana nadzornega je določena v 263. členu ZGD -1. Član organa vodenja ali nadzora mora tako pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe. Člani organa vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Pri tem sodišča upoštevajo pravilo podjetniške presoje (business judgement rule), saj vsaka podjetniška odločitev, ki se izkaže za škodljivo, še ne pomeni ravnanja v nasprotju z zahtevanim standardom skrbnosti (tako tudi sodba in sklep sodba in sklep Vrhovnega sodišča Ill Ips 97/2015 z dne 09.12.2015).
38.a člen ZGD — 1 nadalje ureja situacijo, ko pride do nasprotja interesov. Član nadzornega organa se mora izogibati kakršnemukoli nasprotju njegovih interesov ali dolžnosti z interesi ali dolžnostmi družbe, ki jo nadzira. V primeru, da nastopi nasprotje interesov, mora o tem najkasneje v roku treh delovnih dni pisno obvestiti organ, katerega član je. Nasprotje obstaja, kadar je nepristransko in objektivno opravljanje nalog ali odločanje v okviru izvajanja funkcije ogroženo zaradi vključevanja osebnega ekonomskega interesa, interesa družinskih članov ali zaradi posebne naklonjenosti ali kakršnih koli drugih interesov povezanih z drugo fizično ali pravno osebo.
Po pregledu zakonodaje ugotavljamo, da bi predlagano dodatno omejevanje pogojev za imenovanja člana nadzornega organa nesorazmerno poseglo v poslovanje družb, saj morajo te imeti možnost, da se glede na svoje poslovanje samostojno odločajo, kako bodo organizirale delo organov nadzora. Gospodarske družbe so namreč različno velike in različno organizirane, tako da gre pri delu nadzornega organa za različen obseg dela v različnih gospodarskih družbah. Nesorazmerno bi tudi poseglo v pravico do proste izbire zaposlitve. Menimo, da so omejitve iz 255. in 273. člena ZGD — 1 primerne, upoštevajoč tudi dodatne varovalke kot so odškodninska odgovornost članov nadzornih organov, ravnanje v primeru nasprotja interesov ter možnost odpoklica člana nadzornega organa (275. in 276. člen ZGD - 1).