Finančna uprava in nesmisel v postopku pri prometu s nepremičninami

Finančna uprava in nesmisel v postopku pri prometu s nepremičninami

Vsi vemo, da je potrebno pri prometu kmetijskega zemljišča plačati 2% davek na promet. Potem obstaja pa še "NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE OD DOBIČKA IZ KAPITALA PRI ODSVOJITVI NEPREMIČNINE", ki pa se ugotavlja, kadar je prodajalec nepremičnino pridobil po 01.01.2002. Sedaj trčimo v jedro spora, saj v primeru komasacije, le to na finančnem uradu smatrajo kot datum pridobitve kmetijskega zemljišča.

Prodajalec je lastnik kmetijskih zemljišč od leta 1999, ko je dedoval. Komasacijo, ki se je zaključila z vpisom v ZK leta 2013. Finančni urad želi odmeriti dohodnino, kot da je kmetijsko zemljišče pridobil leta 2013.

Definicija komasacije: Komasacija je storitev, pri kateri zemljišča na določenem območju zložimo in ponovno razdelimo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča. Lastniki zemljišč pri komasaciji pridobijo bolj enoten kompleks parcel, pri čemer se velikost ter vrednost parcel ohranita. Torej tu ne gre za noben promet, pridobitev, za nobeno prekupčevanje, ampak zgolj za zložbo zemljišč komasacijskih udeležencev, katere investitor je občina. Zato se mi zdi skrajno nelogično, pravzaprav absurdno, da želi finančna uprava za takšne primere pobirati kapitalski dobiček.

Predlagam, da se nemudoma pričnejo vsi postopki, ki so potrebni, da se v zakonu o dohodnini takšen primer kot je komasacija izvzame!

Finančna uprava in nesmisel v postopku pri prometu s nepremičninami

Vsi vemo, da je potrebno pri prometu kmetijskega zemljišča plačati 2% davek na promet. Potem obstaja pa še "NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE OD DOBIČKA IZ KAPITALA PRI ODSVOJITVI NEPREMIČNINE", ki pa se ugotavlja, kadar je prodajalec nepremičnino pridobil po 01.01.2002. Sedaj trčimo v jedro spora, saj v primeru komasacije, le to na finančnem uradu smatrajo kot datum pridobitve kmetijskega zemljišča.

Prodajalec je lastnik kmetijskih zemljišč od leta 1999, ko je dedoval. Komasacijo, se je zaključila z vpisom v ZK leta 2013. Finančni urad želi odmeriti dohodnino, kot da je kmetijsko zemljišče pridobil leta 2013.

Definicija komasacije: Komasacija je storitev, pri kateri zemljišča na določenem območju zložimo in ponovno razdelimo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča. Lastniki zemljišč pri komasaciji pridobijo bolj enoten kompleks parcel, pri čemer se velikost ter vrednost parcel ohranita. Torej tu ne gre za noben promet, pridobitev, za nobeno prekupčevanje, ampak zgolj za zložbo zemljišč komasacijskih udeležencev, katere investitor je občina. Zato se mi zdi skrajno nelogično, pravzaprav absurdno, da želi finančna uprava za takšne primere pobirati kapitalski dobiček.

Predlagam, da se nemudoma pričnejo vsi postopki, ki so potrebni, da se v zakonu o dohodnini takšen primer kot je komasacija izvzame!

Finančna uprava in nesmisel v postopku pri prometu s nepremičninami

Vsi vemo, da je potrebno pri prometu kmetijskega zemljišča plačati 2% davek na promet. Potem obstaja pa še "NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE OD DOBIČKA IZ KAPITALA PRI ODSVOJITVI NEPREMIČNINE", ki pa se ugotavlja, kadar je prodajalec nepremičnino pridobil po 01.01.2002. Sedaj trčimo v jedro spora, saj v primeru komasacije, le to na finančnem uradu smatrajo kot datum pridobitve kmetijskega zemljišča.

Prodajalec je lastnik kmetijskih zemljišč od leta 1999, ko je dedoval. Komasacijo, se je zaključila z vpisom v ZK leta 2013. Finančni urad želi odmeriti dohodnino, kot da je kmetijsko zemljišče pridobil leta 2013.

Definicija komasacije: Komasacija je storitev, pri kateri zemljišča na določenem območju zložimo in ponovno razdelimo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča. Lastniki zemljišč pri komasaciji pridobijo bolj enoten kompleks parcel, pri čemer se velikost ter vrednost parcel ohranita. Torej tu ne gre za noben promet, pridobitev, za nobeno prekupčevanje, ampak zgolj za zložbo zemljišč komasacijskih udeležencev, katere investitor je občina. Zato se mi zdi skrajno nelogično, pravzaprav absurdno, da želi finančna uprava za takšne primere pobirati kapitalski dobiček.

Predlagam, da se nemudoma pričnejo vsi postopki, ki so potrebni, da se v zakonu o dohodnini takšen primer kot je komasacija izvzame!

Komasacija kmetijskih zemljišč je urejena v Zakonu o kmetijskih zemljiščih in v Pravilniku o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč. Zakon ureja komasacije v V. poglavju z naslovom Agrarne operacije. Tako je v smislu 39. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih komasacija ena od vrst agrarnih operacij s katerimi se urejajo kmetijska zemljišča oziroma kmetijski prostor zaradi izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev obdelave. V skladu s 3. odstavkom 40. člena omenjenega zakona se agrarne operacije lahko izvedejo tudi proti volji lastnikov kmetijskih zemljišč, vendar samo ob pogojih in po postopku, ki jih določa ta zakon. Tako se v skladu s 3. odstavkom 56. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih predlog za uvedbo komasacijskega postopka lahko vloži, če se s komasacijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju (se pravi, da se ob izpolnitvi tega pogoja lahko komasacija uvede tudi proti volji lastnikov, ki se s komasacijo ne strinjajo). Iz navedenega izhaja, da se komasacija ne izvaja v zasebnem interesu posameznih udeležencev z namenom pridobivanja lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih oziroma kapitala, ampak v javnem interesu, ki je v izboljšanju kmetijskih zemljišč in kmetijske obdelave, z namenom ustvarjanja ugodnejših pogojev za pridelavo hrane in povečanje samooskrbe v RS. Kmetijska zemljišča v RS uživajo tudi posebno varstvo po ustavi in zakonu.

Z odločbo upravnega organa se komasacijskim udeležencem na novo dodelijo zemljišča iz komasacijskega sklada v zameno za zemljišča, ki so jih komasacijski udeleženci vložili v komasacijski sklad in so jih lahko pridobili pred več kot 20. leti oziroma pred 1. 1. 2002. Glede na navedeno bi po mojem osebnem mnenju bilo potrebno v davčnih postopkih za odmero davka od kapitala pri prometu s kmetijskimi zemljišči, obravnavati upravne odločbe o novi razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju kot izjemo od splošnega pravila, zlasti v primerih, ko stranka v davčnem postopku z listinskimi dokazi nedvomno dokaže, da je zemljišče, ki ga je vložila v komasacijski sklad pridobila pred več kot 20. leti oziroma pred 1. 1. 2002. Prav tako je po mojem mnenju tudi zmotno šteti datum dokončnosti upravne odločbe kot čas pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, saj se v skladu z veljavno pravno ureditvijo v RS lastninska pravica na nepremičnini pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. Tako tudi v skladu z 3. odstavkom 71. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih postanejo komasacijski udeleženci lastniki zemljišč z vpisom pravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišč v zemljiško knjigo.

Na kratko strnjeno: komasacija ni pridobitev kapitala oziroma kmetijskih zemljišč v pravnem prometu ali na drug originaren ali izviren način, ampak je agrarna operacija katere predmet so kmetijska zemljišča, ki so jih komasacijski udeleženci pridobili na različne načine pred uvedbo komasacije, zato je po mojem mnenju potrebno v davčnih postopkih za odmero davka od kapitala vsak tak primer obravnavati ločeno, glede na konkretne okoliščine posamičnega primera.

V skladu z veljavno pravno ureditvijo pa je namen odmere davka od kapitala, obdavčiti dobiček ustvarjen s preprodajo nepremičnine pridobljene pred manj kot 20 leti oz. po 1. 1. 2002, pri čemer je kot že navedeno zemljišča dodeljena iz komasacijskega sklada po mojem mnenju zmotno šteti za novo pridobljena zemljišča oz. kapital.

Finančna uprava in nesmisel v postopku pri prometu s nepremičninami

Vsi vemo, da je potrebno pri prometu kmetijskega zemljišča plačati 2% davek na promet. Potem obstaja pa še "NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE OD DOBIČKA IZ KAPITALA PRI ODSVOJITVI NEPREMIČNINE", ki pa se ugotavlja, kadar je prodajalec nepremičnino pridobil po 01.01.2002. Sedaj trčimo v jedro spora, saj v primeru komasacije, le to na finančnem uradu smatrajo kot datum pridobitve kmetijskega zemljišča.

Prodajalec je lastnik kmetijskih zemljišč od leta 1999, ko je dedoval. Komasacijo, se je zaključila z vpisom v ZK leta 2013. Finančni urad želi odmeriti dohodnino, kot da je kmetijsko zemljišče pridobil leta 2013.

Definicija komasacije: Komasacija je storitev, pri kateri zemljišča na določenem območju zložimo in ponovno razdelimo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča. Lastniki zemljišč pri komasaciji pridobijo bolj enoten kompleks parcel, pri čemer se velikost ter vrednost parcel ohranita. Torej tu ne gre za noben promet, pridobitev, za nobeno prekupčevanje, ampak zgolj za zložbo zemljišč komasacijskih udeležencev, katere investitor je občina. Zato se mi zdi skrajno nelogično, pravzaprav absurdno, da želi finančna uprava za takšne primere pobirati kapitalski dobiček.

Predlagam, da se nemudoma pričnejo vsi postopki, ki so potrebni, da se v zakonu o dohodnini takšen primer kot je komasacija izvzame!

Komasacija kmetijskih zemljišč je urejena v Zakonu o kmetijskih zemljiščih in v Pravilniku o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč. Zakon ureja komasacije v V. poglavju z naslovom Agrarne operacije. Tako je v smislu 39. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih komasacija ena od vrst agrarnih operacij s katerimi se urejajo kmetijska zemljišča oziroma kmetijski prostor zaradi izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev obdelave. V skladu s 3. odstavkom 40. člena omenjenega zakona se agrarne operacije lahko izvedejo tudi proti volji lastnikov kmetijskih zemljišč, vendar samo ob pogojih in po postopku, ki jih določa ta zakon. Tako se v skladu s 3. odstavkom 56. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih predlog za uvedbo komasacijskega postopka lahko vloži, če se s komasacijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju (se pravi, da se ob izpolnitvi tega pogoja lahko komasacija uvede tudi proti volji lastnikov, ki se s komasacijo ne strinjajo). Iz navedenega izhaja, da se komasacija ne izvaja v zasebnem interesu posameznih udeležencev z namenom pridobivanja lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih oziroma kapitala, ampak v javnem interesu, ki je v izboljšanju kmetijskih zemljišč in kmetijske obdelave, z namenom ustvarjanja ugodnejših pogojev za pridelavo hrane in povečanje samooskrbe v RS. Kmetijska zemljišča v RS uživajo tudi posebno varstvo po ustavi in zakonu.

Z odločbo upravnega organa se komasacijskim udeležencem na novo dodelijo zemljišča iz komasacijskega sklada v zameno za zemljišča, ki so jih komasacijski udeleženci vložili v komasacijski sklad in so jih lahko pridobili pred več kot 20. leti oziroma pred 1. 1. 2002. Glede na navedeno bi po mojem osebnem mnenju bilo potrebno v davčnih postopkih za odmero davka od kapitala pri prometu s kmetijskimi zemljišči, obravnavati upravne odločbe o novi razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju kot izjemo od splošnega pravila, zlasti v primerih, ko stranka v davčnem postopku z listinskimi dokazi nedvomno dokaže, da je zemljišče, ki ga je vložila v komasacijski sklad pridobila pred več kot 20. leti oziroma pred 1. 1. 2002. Prav tako je po mojem mnenju tudi zmotno šteti datum dokončnosti upravne odločbe kot čas pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, saj se v skladu z veljavno pravno ureditvijo v RS lastninska pravica na nepremičnini pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. Tako tudi v skladu z 3. odstavkom 71. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih postanejo komasacijski udeleženci lastniki zemljišč z vpisom pravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišč v zemljiško knjigo.

Na kratko strnjeno: komasacija ni pridobitev kapitala oziroma kmetijskih zemljišč v pravnem prometu ali na drug originaren ali izviren način, ampak je agrarna operacija katere predmet so kmetijska zemljišča, ki so jih komasacijski udeleženci pridobili na različne načine pred uvedbo komasacije, zato je po mojem mnenju potrebno v davčnih postopkih za odmero davka od kapitala vsak tak primer obravnavati ločeno, glede na konkretne okoliščine posamičnega primera.

V skladu z veljavno pravno ureditvijo pa je namen odmere davka od kapitala, obdavčiti dobiček ustvarjen s preprodajo nepremičnine pridobljene pred manj kot 20 leti oz. po 1. 1. 2002, pri čemer je kot že navedeno zemljišča dodeljena iz komasacijskega sklada po mojem mnenju zmotno šteti za novo pridobljena zemljišča oz. kapital.

Finančna uprava in nesmisel v postopku pri prometu s nepremičninami

Vsi vemo, da je potrebno pri prometu kmetijskega zemljišča plačati 2% davek na promet. Potem obstaja pa še "NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE OD DOBIČKA IZ KAPITALA PRI ODSVOJITVI NEPREMIČNINE", ki pa se ugotavlja, kadar je prodajalec nepremičnino pridobil po 01.01.2002. Sedaj trčimo v jedro spora, saj v primeru komasacije, le to na finančnem uradu smatrajo kot datum pridobitve kmetijskega zemljišča.

Prodajalec je lastnik kmetijskih zemljišč od leta 1999, ko je dedoval. Komasacijo, se je zaključila z vpisom v ZK leta 2013. Finančni urad želi odmeriti dohodnino, kot da je kmetijsko zemljišče pridobil leta 2013.

Komasacija je storitev, pri kateri zemljišča na določenem območju zložimo in ponovno razdelimo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča. Lastniki zemljišč pri komasaciji pridobijo bolj enoten kompleks parcel, pri čemer se vrednost parcel ohrani. Torej tu ne gre za noben promet, pridobitev, za nobeno prekupčevanje, ampak zgolj za zložbo zemljišč komasacijskih udeležencev, katere investitor je občina. Zato se mi zdi skrajno nelogično, pravzaprav absurdno, da želi finančna uprava za takšne primere pobirati kapitalski dobiček.

Predlagam, da se nemudoma pričnejo vsi postopki, ki so potrebni, da se v zakonu o dohodnini takšen primer kot je komasacija izvzame!

Komasacija kmetijskih zemljišč je urejena v Zakonu o

kmetijskih zemljiščih in v Pravilniku o izvajanju komasacij kmetijskih

zemljišč. Zakon ureja komasacije v V. poglavju z naslovom Agrarne operacije.

Tako je v smislu 39. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih komasacija ena od

vrst agrarnih operacij s katerimi se urejajo kmetijska zemljišča oziroma

kmetijski prostor zaradi izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja

pogojev obdelave. V skladu s 3. odstavkom 40. člena omenjenega zakona se

agrarne operacije lahko izvedejo tudi proti volji lastnikov kmetijskih

zemljišč, vendar samo ob pogojih in po postopku, ki jih določa ta zakon. Tako

se v skladu s 3. odstavkom 56. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih predlog za

uvedbo komasacijskega postopka lahko vloži, če se s komasacijo strinjajo

lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin

kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju (se pravi, da se ob

izpolnitvi tega pogoja lahko komasacija uvede tudi proti volji lastnikov, ki se

s komasacijo ne strinjajo). Iz navedenega izhaja, da se komasacija ne izvaja v

zasebnem interesu posameznih udeležencev z namenom pridobivanja lastninske

pravice na kmetijskih zemljiščih oziroma kapitala, ampak v javnem interesu, ki

je v izboljšanju kmetijskih zemljišč in kmetijske obdelave, z namenom

ustvarjanja ugodnejših pogojev za pridelavo hrane in povečanje samooskrbe v RS.

Kmetijska zemljišča v RS uživajo tudi posebno varstvo po ustavi in zakonu.

Z odločbo upravnega organa se komasacijskim udeležencem na

novo dodelijo zemljišča iz komasacijskega sklada v zameno za zemljišča, ki so

jih komasacijski udeleženci vložili v komasacijski sklad in so jih lahko

pridobili pred več kot 20. leti oziroma pred 1. 1. 2002. Glede na navedeno bi

po mojem osebnem mnenju bilo potrebno v davčnih postopkih za odmero davka od

kapitala pri prometu s kmetijskimi zemljišči, obravnavati upravne odločbe o

novi razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju kot izjemo od splošnega

pravila, zlasti v primerih, ko stranka v davčnem postopku z listinskimi dokazi

nedvomno dokaže, da je zemljišče, ki ga je vložila v komasacijski sklad

pridobila pred več kot 20. leti oziroma pred 1. 1. 2002. Prav tako je po mojem

mnenju tudi zmotno šteti datum dokončnosti upravne odločbe kot čas pridobitve

lastninske pravice na nepremičnini, saj se v skladu z veljavno pravno

ureditvijo v RS lastninska pravica na nepremičnini pridobi z vpisom v zemljiško

knjigo. Tako tudi v skladu z 3. odstavkom 71. člena Zakona o kmetijskih

zemljiščih postanejo komasacijski udeleženci lastniki zemljišč z vpisom

pravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišč v zemljiško knjigo.

Na kratko strnjeno: komasacija ni pridobitev kapitala

oziroma kmetijskih zemljišč v pravnem prometu ali na drug originaren ali

izviren način, ampak je agrarna operacija katere predmet so kmetijska

zemljišča, ki so jih komasacijski udeleženci pridobili na različne načine pred

uvedbo komasacije, zato je po mojem mnenju potrebno v davčnih postopkih za

odmero davka od kapitala vsak tak primer obravnavati ločeno, glede na konkretne

okoliščine posamičnega primera.

V skladu z veljavno pravno ureditvijo pa je namen odmere

davka od kapitala, obdavčiti dobiček ustvarjen s preprodajo nepremičnine

pridobljene pred manj kot 20 leti oz. po 1. 1. 2002, pri čemer je kot že

navedeno zemljišča dodeljena iz komasacijskega sklada po mojem mnenju zmotno

šteti za novo pridobljena zemljišča oz. kapital.<o:p></o:p>

Finančna uprava in nesmisel v postopku pri prometu s nepremičninami

Vsi vemo, da je potrebno pri prometu kmetijskega zemljišča plačati 2% davek na promet. Potem obstaja pa še "NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE OD DOBIČKA IZ KAPITALA PRI ODSVOJITVI NEPREMIČNINE", ki pa se ugotavlja, kadar je prodajalec nepremičnino pridobil po 01.01.2002. Sedaj trčimo v jedro spora, saj v primeru komasacije, le to na finančnem uradu smatrajo kot datum pridobitve kmetijskega zemljišča.

Prodajalec je lastnik kmetijskih zemljišč od leta 1999, ko je dedoval. Komasacijo, se je zaključila z vpisom v ZK leta 2013. Finančni urad želi odmeriti dohodnino, kot da je kmetijsko zemljišče pridobil leta 2013.

Komasacija je storitev, pri kateri zemljišča na določenem območju zložimo in ponovno razdelimo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča. Lastniki zemljišč pri komasaciji pridobijo bolj enoten kompleks parcel, pri čemer se vrednost parcel ohrani. Torej tu ne gre za noben promet, pridobitev, za nobeno prekupčevanje, ampak zgolj za zložbo zemljišč komasacijskih udeležencev, katere investitor je občina. Zato se mi zdi skrajno nelogično, pravzaprav absurdno, da želi finančna uprava za takšne primere pobirati kapitalski dobiček.

Predlagam, da se nemudoma pričnejo vsi postopki, ki so potrebni, da se v zakonu o dohodnini takšen primer kot je komasacija izvzame!

Komasacija kmetijskih zemljišč je urejena v Zakonu o

kmetijskih zemljiščih in v Pravilniku o izvajanju komasacij kmetijskih

zemljišč. Zakon ureja komasacije v V. poglavju z naslovom Agrarne operacije.

Tako je v smislu 39. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih komasacija ena od

vrst agrarnih operacij s katerimi se urejajo kmetijska zemljišča oziroma

kmetijski prostor zaradi izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja

pogojev obdelave. V skladu s 3. odstavkom 40. člena omenjenega zakona se

agrarne operacije lahko izvedejo tudi proti volji lastnikov kmetijskih

zemljišč, vendar samo ob pogojih in po postopku, ki jih določa ta zakon. Tako

se v skladu s 3. odstavkom 56. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih predlog za

uvedbo komasacijskega postopka lahko vloži, če se s komasacijo strinjajo

lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin

kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju (se pravi, da se ob

izpolnitvi tega pogoja lahko komasacija uvede tudi proti volji lastnikov, ki se

s komasacijo ne strinjajo). Iz navedenega izhaja, da se komasacija ne izvaja v

zasebnem interesu posameznih udeležencev z namenom pridobivanja lastninske

pravice na kmetijskih zemljiščih oziroma kapitala, ampak v javnem interesu, ki

je v izboljšanju kmetijskih zemljišč in kmetijske obdelave, z namenom

ustvarjanja ugodnejših pogojev za pridelavo hrane in povečanje samooskrbe v RS.

Kmetijska zemljišča v RS uživajo tudi posebno varstvo po ustavi in zakonu.

Z odločbo upravnega organa se komasacijskim udeležencem na

novo dodelijo zemljišča iz komasacijskega sklada v zameno za zemljišča, ki so

jih komasacijski udeleženci vložili v komasacijski sklad in so jih lahko

pridobili pred več kot 20. leti oziroma pred 1. 1. 2002. Glede na navedeno bi

po mojem osebnem mnenju bilo potrebno v davčnih postopkih za odmero davka od

kapitala pri prometu s kmetijskimi zemljišči, obravnavati upravne odločbe o

novi razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju kot izjemo od splošnega

pravila, zlasti v primerih, ko stranka v davčnem postopku z listinskimi dokazi

nedvomno dokaže, da je zemljišče, ki ga je vložila v komasacijski sklad

pridobila pred več kot 20. leti oziroma pred 1. 1. 2002. Prav tako je po mojem

mnenju tudi zmotno šteti datum dokončnosti upravne odločbe kot čas pridobitve

lastninske pravice na nepremičnini, saj se v skladu z veljavno pravno

ureditvijo v RS lastninska pravica na nepremičnini pridobi z vpisom v zemljiško

knjigo. Tako tudi v skladu z 3. odstavkom 71. člena Zakona o kmetijskih

zemljiščih postanejo komasacijski udeleženci lastniki zemljišč z vpisom

pravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišč v zemljiško knjigo.

Na kratko strnjeno: komasacija ni pridobitev kapitala

oziroma kmetijskih zemljišč v pravnem prometu ali na drug originaren ali

izviren način, ampak je agrarna operacija katere predmet so kmetijska

zemljišča, ki so jih komasacijski udeleženci pridobili na različne načine pred

uvedbo komasacije, zato je po mojem mnenju potrebno v davčnih postopkih za

odmero davka od kapitala vsak tak primer obravnavati ločeno, glede na konkretne

okoliščine posamičnega primera.

V skladu z veljavno pravno ureditvijo pa je namen odmere

davka od kapitala, obdavčiti dobiček ustvarjen s preprodajo nepremičnine

pridobljene pred manj kot 20 leti oz. po 1. 1. 2002, pri čemer je kot že

navedeno zemljišča dodeljena iz komasacijskega sklada po mojem mnenju zmotno

šteti za novo pridobljena zemljišča oz. kapital.

<o:p></o:p>

Finančna uprava in nesmisel v postopku pri prometu s nepremičninami

Vsi vemo, da je potrebno pri prometu kmetijskega zemljišča plačati 2% davek na promet. Potem obstaja pa še "NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE OD DOBIČKA IZ KAPITALA PRI ODSVOJITVI NEPREMIČNINE", ki pa se ugotavlja, kadar je prodajalec nepremičnino pridobil po 01.01.2002. Sedaj trčimo v jedro spora, saj v primeru komasacije, le to na finančnem uradu smatrajo kot datum pridobitve kmetijskega zemljišča.

Prodajalec je lastnik kmetijskih zemljišč od leta 1999, ko je dedoval. Komasacijo, se je zaključila z vpisom v ZK leta 2013. Finančni urad želi odmeriti dohodnino, kot da je kmetijsko zemljišče pridobil leta 2013.

Komasacija je storitev, pri kateri zemljišča na določenem območju zložimo in ponovno razdelimo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča. Lastniki zemljišč pri komasaciji pridobijo bolj enoten kompleks parcel, pri čemer se vrednost parcel ohrani. Torej tu ne gre za noben promet, pridobitev, za nobeno prekupčevanje, ampak zgolj za zložbo zemljišč komasacijskih udeležencev, katere investitor je občina. Zato se mi zdi skrajno nelogično, pravzaprav absurdno, da želi finančna uprava za takšne primere pobirati kapitalski dobiček.

Predlagam, da se nemudoma pričnejo vsi postopki, ki so potrebni, da se v zakonu o dohodnini takšen primer kot je komasacija izvzame!

Komasacija kmetijskih zemljišč je urejena v Zakonu o

kmetijskih zemljiščih in v Pravilniku o izvajanju komasacij kmetijskih

zemljišč. Zakon ureja komasacije v V. poglavju z naslovom Agrarne operacije.

Tako je v smislu 39. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih komasacija ena od

vrst agrarnih operacij s katerimi se urejajo kmetijska zemljišča oziroma

kmetijski prostor zaradi izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja

pogojev obdelave. V skladu s 3. odstavkom 40. člena omenjenega zakona se

agrarne operacije lahko izvedejo tudi proti volji lastnikov kmetijskih

zemljišč, vendar samo ob pogojih in po postopku, ki jih določa ta zakon. Tako

se v skladu s 3. odstavkom 56. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih predlog za

uvedbo komasacijskega postopka lahko vloži, če se s komasacijo strinjajo

lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin

kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju (se pravi, da se ob

izpolnitvi tega pogoja lahko komasacija uvede tudi proti volji lastnikov, ki se

s komasacijo ne strinjajo). Iz navedenega izhaja, da se komasacija ne izvaja v

zasebnem interesu posameznih udeležencev z namenom pridobivanja lastninske

pravice na kmetijskih zemljiščih oziroma kapitala, ampak v javnem interesu, ki

je v izboljšanju kmetijskih zemljišč in kmetijske obdelave, z namenom

ustvarjanja ugodnejših pogojev za pridelavo hrane in povečanje samooskrbe v RS.

Kmetijska zemljišča v RS uživajo tudi posebno varstvo po ustavi in zakonu.

Z odločbo upravnega organa se komasacijskim udeležencem na

novo dodelijo zemljišča iz komasacijskega sklada v zameno za zemljišča, ki so

jih komasacijski udeleženci vložili v komasacijski sklad in so jih lahko

pridobili pred več kot 20. leti oziroma pred 1. 1. 2002. Glede na navedeno bi

po mojem osebnem mnenju bilo potrebno v davčnih postopkih za odmero davka od

kapitala pri prometu s kmetijskimi zemljišči, obravnavati upravne odločbe o

novi razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju kot izjemo od splošnega

pravila, zlasti v primerih, ko stranka v davčnem postopku z listinskimi dokazi

nedvomno dokaže, da je zemljišče, ki ga je vložila v komasacijski sklad

pridobila pred več kot 20. leti oziroma pred 1. 1. 2002. Prav tako je po mojem

mnenju tudi zmotno šteti datum dokončnosti upravne odločbe kot čas pridobitve

lastninske pravice na nepremičnini, saj se v skladu z veljavno pravno

ureditvijo v RS lastninska pravica na nepremičnini pridobi z vpisom v zemljiško

knjigo. Tako tudi v skladu z 3. odstavkom 71. člena Zakona o kmetijskih

zemljiščih postanejo komasacijski udeleženci lastniki zemljišč z vpisom

pravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišč v zemljiško knjigo.

Na kratko strnjeno: komasacija ni pridobitev kapitala

oziroma kmetijskih zemljišč v pravnem prometu ali na drug originaren ali

izviren način, ampak je agrarna operacija katere predmet so kmetijska

zemljišča, ki so jih komasacijski udeleženci pridobili na različne načine pred

uvedbo komasacije, zato je po mojem mnenju potrebno v davčnih postopkih za

odmero davka od kapitala vsak tak primer obravnavati ločeno, glede na konkretne

okoliščine posamičnega primera.

V skladu z veljavno pravno ureditvijo pa je namen odmere

davka od kapitala, obdavčiti dobiček ustvarjen s preprodajo nepremičnine

pridobljene pred manj kot 20 leti oz. po 1. 1. 2002, pri čemer je kot že

navedeno zemljišča dodeljena iz komasacijskega sklada po mojem mnenju zmotno

šteti za novo pridobljena zemljišča oz. kapital.

Komasacija kmetijskih zemljišč je

urejena v Zakonu o kmetijskih zemljiščih in v Pravilniku o izvajanju komasacij

kmetijskih zemljišč. Zakon ureja komasacije v V. poglavju z naslovom Agrarne

operacije. Tako je v smislu 39. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih komasacija

ena od vrst agrarnih operacij s katerimi se urejajo kmetijska zemljišča oziroma

kmetijski prostor zaradi izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja

pogojev obdelave. V skladu s 3. odstavkom 40. člena omenjenega zakona se

agrarne operacije lahko izvedejo tudi proti volji lastnikov kmetijskih

zemljišč, vendar samo ob pogojih in po postopku, ki jih določa ta zakon. Tako

se v skladu s 3. odstavkom 56. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih predlog za

uvedbo komasacijskega postopka lahko vloži, če se s komasacijo strinjajo

lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin

kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju (se pravi, da se ob

izpolnitvi tega pogoja lahko komasacija uvede tudi proti volji lastnikov, ki se

s komasacijo ne strinjajo). Iz navedenega izhaja, da se komasacija ne izvaja v

zasebnem interesu posameznih udeležencev z namenom pridobivanja lastninske

pravice na kmetijskih zemljiščih oziroma kapitala, ampak v javnem interesu, ki

je v izboljšanju kmetijskih zemljišč in kmetijske obdelave, z namenom

ustvarjanja ugodnejših pogojev za pridelavo hrane in povečanje samooskrbe v RS.

Kmetijska zemljišča v RS uživajo tudi posebno varstvo po ustavi in zakonu.<o:p></o:p>

 <o:p></o:p>

Z odločbo upravnega organa se

komasacijskim udeležencem na novo dodelijo zemljišča iz komasacijskega sklada v

zameno za zemljišča, ki so jih komasacijski udeleženci vložili v komasacijski

sklad in so jih lahko pridobili pred več kot 20. leti oziroma pred 1. 1. 2002.

Glede na navedeno bi po mojem osebnem mnenju bilo potrebno v davčnih postopkih

za odmero davka od kapitala pri prometu s kmetijskimi zemljišči, obravnavati

upravne odločbe o novi razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju kot izjemo

od splošnega pravila, zlasti v primerih, ko stranka v davčnem postopku z

listinskimi dokazi nedvomno dokaže, da je zemljišče, ki ga je vložila v

komasacijski sklad pridobila pred več kot 20. leti oziroma pred 1. 1. 2002.

Prav tako je po mojem mnenju tudi zmotno šteti datum dokončnosti upravne

odločbe kot čas pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, saj se v skladu

z veljavno pravno ureditvijo v RS lastninska pravica na nepremičnini pridobi z

vpisom v zemljiško knjigo. Tako tudi v skladu z 3. odstavkom 71. člena Zakona o

kmetijskih zemljiščih postanejo komasacijski udeleženci lastniki zemljišč z

vpisom pravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišč v zemljiško knjigo.<o:p></o:p>

 <o:p></o:p>

 <o:p></o:p>

Na kratko strnjeno: komasacija ni

pridobitev kapitala oziroma kmetijskih zemljišč v pravnem prometu ali na drug

originaren ali izviren način, ampak je agrarna operacija katere predmet so

kmetijska zemljišča, ki so jih komasacijski udeleženci pridobili na različne

načine pred uvedbo komasacije, zato je po mojem mnenju potrebno v davčnih

postopkih za odmero davka od kapitala vsak tak primer obravnavati ločeno, glede

na konkretne okoliščine posamičnega primera.<o:p></o:p>

 <o:p></o:p>

 <o:p></o:p>

V skladu z veljavno pravno

ureditvijo pa je namen odmere davka od kapitala, obdavčiti dobiček ustvarjen s

preprodajo nepremičnine pridobljene pred manj kot 20 leti oz. po 1. 1. 2002,

pri čemer je kot že navedeno zemljišča dodeljena iz komasacijskega sklada po

mojem mnenju zmotno šteti za novo pridobljena zemljišča oz. kapital.<o:p></o:p>

<o:p></o:p>

Finančna uprava in nesmisel v postopku pri prometu s nepremičninami

Vsi vemo, da je potrebno pri prometu kmetijskega zemljišča plačati 2% davek na promet. Potem obstaja pa še "NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE OD DOBIČKA IZ KAPITALA PRI ODSVOJITVI NEPREMIČNINE", ki pa se ugotavlja, kadar je prodajalec nepremičnino pridobil po 01.01.2002. Sedaj trčimo v jedro spora, saj v primeru komasacije, le to na finančnem uradu smatrajo kot datum pridobitve kmetijskega zemljišča.

Prodajalec je lastnik kmetijskih zemljišč od leta 1999, ko je dedoval. Komasacijo, se je zaključila z vpisom v ZK leta 2013. Finančni urad želi odmeriti dohodnino, kot da je kmetijsko zemljišče pridobil leta 2013.

Komasacija je storitev, pri kateri zemljišča na določenem območju zložimo in ponovno razdelimo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča. Lastniki zemljišč pri komasaciji pridobijo bolj enoten kompleks parcel, pri čemer se vrednost parcel ohrani. Torej tu ne gre za noben promet, pridobitev, za nobeno prekupčevanje, ampak zgolj za zložbo zemljišč komasacijskih udeležencev, katere investitor je občina. Zato se mi zdi skrajno nelogično, pravzaprav absurdno, da želi finančna uprava za takšne primere pobirati kapitalski dobiček.

Predlagam, da se nemudoma pričnejo vsi postopki, ki so potrebni, da se v zakonu o dohodnini takšen primer kot je komasacija izvzame!

Komasacija kmetijskih zemljišč je urejena v Zakonu o

kmetijskih zemljiščih in v Pravilniku o izvajanju komasacij kmetijskih

zemljišč. Zakon ureja komasacije v V. poglavju z naslovom Agrarne operacije.

Tako je v smislu 39. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih komasacija ena od

vrst agrarnih operacij s katerimi se urejajo kmetijska zemljišča oziroma

kmetijski prostor zaradi izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja

pogojev obdelave. V skladu s 3. odstavkom 40. člena omenjenega zakona se

agrarne operacije lahko izvedejo tudi proti volji lastnikov kmetijskih

zemljišč, vendar samo ob pogojih in po postopku, ki jih določa ta zakon. Tako

se v skladu s 3. odstavkom 56. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih predlog za

uvedbo komasacijskega postopka lahko vloži, če se s komasacijo strinjajo

lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin

kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju (se pravi, da se ob

izpolnitvi tega pogoja lahko komasacija uvede tudi proti volji lastnikov, ki se

s komasacijo ne strinjajo). Iz navedenega izhaja, da se komasacija ne izvaja v

zasebnem interesu posameznih udeležencev z namenom pridobivanja lastninske

pravice na kmetijskih zemljiščih oziroma kapitala, ampak v javnem interesu, ki

je v izboljšanju kmetijskih zemljišč in kmetijske obdelave, z namenom

ustvarjanja ugodnejših pogojev za pridelavo hrane in povečanje samooskrbe v RS.

Kmetijska zemljišča v RS uživajo tudi posebno varstvo po ustavi in zakonu.

Z odločbo upravnega organa se komasacijskim udeležencem na

novo dodelijo zemljišča iz komasacijskega sklada v zameno za zemljišča, ki so

jih komasacijski udeleženci vložili v komasacijski sklad in so jih lahko

pridobili pred več kot 20. leti oziroma pred 1. 1. 2002. Glede na navedeno bi

po mojem osebnem mnenju bilo potrebno v davčnih postopkih za odmero davka od

kapitala pri prometu s kmetijskimi zemljišči, obravnavati upravne odločbe o

novi razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju kot izjemo od splošnega

pravila, zlasti v primerih, ko stranka v davčnem postopku z listinskimi dokazi

nedvomno dokaže, da je zemljišče, ki ga je vložila v komasacijski sklad

pridobila pred več kot 20. leti oziroma pred 1. 1. 2002. Prav tako je po mojem

mnenju tudi zmotno šteti datum dokončnosti upravne odločbe kot čas pridobitve

lastninske pravice na nepremičnini, saj se v skladu z veljavno pravno

ureditvijo v RS lastninska pravica na nepremičnini pridobi z vpisom v zemljiško

knjigo. Tako tudi v skladu z 3. odstavkom 71. člena Zakona o kmetijskih

zemljiščih postanejo komasacijski udeleženci lastniki zemljišč z vpisom

pravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišč v zemljiško knjigo.

Na kratko strnjeno: komasacija ni pridobitev kapitala

oziroma kmetijskih zemljišč v pravnem prometu ali na drug originaren ali

izviren način, ampak je agrarna operacija katere predmet so kmetijska

zemljišča, ki so jih komasacijski udeleženci pridobili na različne načine pred

uvedbo komasacije, zato je po mojem mnenju potrebno v davčnih postopkih za

odmero davka od kapitala vsak tak primer obravnavati ločeno, glede na konkretne

okoliščine posamičnega primera.

V skladu z veljavno pravno ureditvijo pa je namen odmere

davka od kapitala, obdavčiti dobiček ustvarjen s preprodajo nepremičnine

pridobljene pred manj kot 20 leti oz. po 1. 1. 2002, pri čemer je kot že

navedeno zemljišča dodeljena iz komasacijskega sklada po mojem mnenju zmotno

šteti za novo pridobljena zemljišča oz. kapital.

<o:p></o:p>