Socialna zakonodaja je napisana tako, da CSD pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev preživnino samodejno upoštevajo kot dohodek - tudi, če je otrok morda ne prejema. Na papirju imajo preživnino vsi, na računu redki.
Pristojni MF in MDDSZ naj takoj pristopita k načrtovanju večjih sprememb na področju preživnin.
Če bo predlog prejel vsaj 20 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Vlada Republike Slovenije želi najprej pojasniti, da so pravice iz javnih sredstev pravice, ki so odvisne od materialnega položaja osebe. Na podlagi 4. točke prvega odstavka 12. člena Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19 in 189/20 – ZFRO; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS) se zato zdaj v dohodek, upoštevan pri ugotavljanju upravičenosti do vseh pravic iz javnih sredstev štejejo tudi preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, pri otrocih in pastorkih iz 2. točke prvega odstavka 10. člena ZUPJS pa do višine minimalnega dohodka, ki bi jim pripadala po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke, če ne bi imeli drugih dohodkov.
Četrti odstavek 12. člena ZUPJS stranki omogoča, da lahko dokazuje, da preživnine ne prejema s primeroma (torej ne taksativno) naštetimi dokazili, med drugim tudi s predlogom za izvršbo, potrdilom sodišča o njegovi vložitvi, sklepom o izvršbi, dokazilom o neuspeli izvršbi ali potrdilom pristojnega ministrstva, da je začel teči postopek za izterjavo iz tujine.
Če stranka prejema nadomestilo preživnine, se zdaj kot dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev upošteva nadomestilo preživnine, ki je bilo priznano z odločbo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Sklad), in ne preživnina v višini izvršilnega pravnega naslova, ki je stranka dejansko ne prejema. Stranka je pri tem razbremenjena obveznosti predložitve dokazila o neprejemanju preživnine. Centri za socialno delo namreč podatek o višini nadomestila preživnine pridobijo prek informacijskega sistema centrov za socialno delo oziroma z informacijsko izmenjavo podatkov s Skladom.
Vlada Republike Slovenije meni, da je dokazovanje neprejemanja preživnine ustrezno urejeno z veljavnim ZUPJS, zato predloga ne podpira.