1. 3. 2021
Odziv Ministrstva za pravosodje
Z vidika resorne pristojnosti Ministrstva za pravosodje pojasnjujemo, da gre v primeru urejanja dolžnosti preživljanja za urejanje t. i. civilnopravnih razmerij, to je razmerij med zasebnimi subjekti, v katerih sta tako preživninski zavezanec kot preživninski upravičenec zasebna subjekta. V primeru neplačila obveznosti iz takšnih razmerij je upnik tisti, ki mora izterjati svojo terjatev in ne država oziroma državni organi po uradni dolžnosti. Pravila postopka, po katerem sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin določa Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ; Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZDavP-2M in 23/20 – SPZ-B).), ki v prvem odstavku 2. člena določa, da se postopek izvršbe in postopek zavarovanja uvede na predlog upnika. Drugi odstavek istega člena pa navaja, da če zakon tako določa (Naj pojasnimo, da zakon tako določa v primerih, kadar je upnik država, torej Republika Slovenija. V primerih, ko je upnik država in zakon ne določa, da se postopek izvršbe začne po uradni dolžnosti, mora tudi država kot upnik po Državnem odvetništvu RS vložiti predlog za izvršbo.), se postopek uvede tudi po uradni dolžnosti, če znesek po enem izvršilnem naslovu presega 10 eurov, ali če skupni znesek dolga enega dolžnika po posameznih izvršilnih naslovih presega 20 eurov. Glede na citirano zakonsko ureditev je torej izvršilni postopek v domeni upnika, ki sam odloča o tem, ali bo sploh podal predlog za izvršbo ali ne.
Narava terjatev, ki se izterjujejo v davčni izvršbi, je drugačna. Davčni organi izvršbo opravljajo na podlagi Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2; Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US in 203/20 – ZIUPOPDVE.), ki davčno izvršbo določa kot skrajni ukrep, ki ga FURS uporabi, če dolžnik svojih davčnih obveznosti ne poravna v rokih, predpisanih za prostovoljno izpolnitev. Res je, da lahko FURS poleg davčnih obveznosti po pravilih za davčno izvršbo izterjuje tudi druge denarne nedavčne obveznosti (Gre za obveznosti, ki so jih z aktom naložili drugi organi, ki so pristojni za odmero teh obveznosti (policija, sodišča, upravne enote, ZZZS itd.). FURS v teh primerih akt drugega organa le prisilno izvrši, kar opravi na predlog organa, ki je obveznost z aktom odmeril. https://www.fu.gov.si/placevanje_in_izvrsba/podrocja/davcna_izvrsba/#c659) na predlog drugih predlagateljev, vendar gre v teh primerih za povsem drugo naravo terjatev od civilnopravnih, med katere sodi tudi preživninska terjatev. Dodatno želimo pojasniti, da ZDavP-2 kot eno izmed načel davčne izvršbe določa načelo sorazmernosti, s tem ko v prvem odstavku 142. člena določa, da je davčni organ dolžan uporabiti tista sredstva davčne izvršbe, ki so glede na okoliščine primera sorazmerna znesku davka, ki ga je treba izterjati. ZIZ takšnega načela ne pozna (Z izjemo 169. člena ZIZ v delu, ki ureja situacijo, ko se z izvršbo posega na nepremičnino, ki je dolžnikov dom.), izbira sredstev, na katera naj se opravi izvršba, je tako povsem v rokah upnika.
Poleg tega ZIZ na področju preživninskih terjatev določa posebnosti za njihovo učinkovito izterjavo. Na tem področju si tudi vseskozi prizadevamo za izboljšave ureditve in upoštevamo poseben položaj tovrstnih terjatev v zakonu. Tako je bil – poleg tistih, ki so že prej določali preživnino kot privilegirano terjatev – z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 53/14.) določen dodaten ukrep pri izterjavi preživninskih terjatev, in sicer absolutna prednost terjatve iz naslova zakonite preživnine pri poplačilu oziroma pri izvršbi na denarno terjatev dolžnika. Ne glede na splošno pravilo, po katerem se poplačajo različni upniki po vrstnem redu oziroma dnevu oprave rubeža, se torej preživninski upniki pri izvršbi na denarne terjatve poplačajo pred vsemi (110. člen ZIZ), kar pride v poštev predvsem pri izvršbi na plačo ter pri izvršbi na denarna sredstva pri banki, ki sta pogosti vrsti izvršbe. Za preživninske terjatve je bil tudi podaljšan čas, za katerega se lahko v okviru splošne ureditve izvršbe na denarno terjatev dolžnika predlaga izvršba za terjatve iz naslova zakonite preživnine brez ponovne vložitve predloga za izvršbo, in sicer z enega leta na dve leti (106. člen ZIZ).
Specialna ureditev glede najboljšega vrstnega reda poplačila je za preživninske terjatve določena tudi v okviru upravne izplačilne prepovedi (135. člen ZIZ), zakon pa daje prednost preživninskim terjatvam tudi z določbo 197. člena ZIZ pri izvršbi denarnih terjatev na nepremičnino, ki po določbi 165. člena ZIZ velja tudi za poplačilo terjatev pri izvršbi na delež družbenika v družbi. Preživninska terjatev ima tudi prednost pred izterjavo davčnih obveznosti (94. člen ZDavP-2).
Izvršba na plačo in druge stalne prejemke je v skladu s 102. členom ZIZ zaradi zagotavljanja socialnega minimuma dolžnika omejena. Terjatve iz naslova zakonite preživnine so v tem pogledu privilegirane, saj se za njihovo izterjavo lahko seže na večji delež plače in drugih stalnih prejemkov kot pa za izterjavo drugih denarnih terjatev. V teh primerih je upnik posebej zavarovan, saj gre za izvršbo terjatev, ki so namenjene temu, da zagotovijo njegovo preživljanje (prvi odstavek 102. člena ZIZ). Enaka ureditev velja za prejemke podjetnika ali zasebnika (drugi odstavek 102. člena ZIZ). ZIZ ureja tudi posebnost glede omejitve izvršbe na prejemke vojnih in mirovnih vojaških invalidov iz naslova invalidnine, ortopedskega dodatka in invalidskega dodatka. Ti prejemki so izvzeti iz izvršbe, nanje je mogoče v skladu s tretjim odstavkom 102. člena ZIZ seči z izvršbo samo za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal (tretji 102. člen ZIZ).
Upnik preživninske terjatve, ki pri izvršbi ni uspešen, lahko zahteva podatke o dolžniku in njegovem premoženju v skladu s 4. členom ZIZ, predlaga lahko drugo ali dodatno sredstvo izvršbe (34. člen ZIZ), zahteva seznam dolžnikovega premoženja ali informativni seznam dolžnikovega premoženja (31. člen ZIZ).
Nadalje želimo pojasniti, da država, upoštevaje ustavno načelo posebnega varstva otrok, zagotavlja, da v primeru, ko preživninski zavezanec otroku ne plačuje preživnine, otrok na podlagi Zakona o javnem, jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJSRS) pridobi nadomestilo preživnine od Javnega, jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije.
Glede predlagateljevih navedb, da je obrazec predloga za izterjavo preživnine zelo zapleten za izpolnjevanje, pojasnjujemo, da so na spletni strani Vrhovnega sodišča RS (http://www.sodisce.si/sodni_postopki/obrazci/2020010608220627/) ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (https://www.gov.si/teme/zaupanje-otroka-v-varstvo-in-vzgojo-dolocitev-stikov-in-prezivnine/), poleg obrazca za izvršbo za izterjavo preživnine, objavljena tudi natančna navodila, ki so v pomoč preživninskim upravičencem, katerih preživnina ni bila plačana, pri izpolnjevanju obrazca. Tudi, če se obrazec na prvi pogled zdi obširen (vzorec namreč obsega 5. strani), pa menimo, da je glede na podatke, ki jih je treba v skladu z ZIZ navesti v predlogu za izvršbo, povsem ustrezen in primeren, navodila za izpolnjevanje pa dovolj razumljiva in natančna, da lahko posameznik obrazec izpolni. Iz navodil tudi jasno izhaja, da nekateri podatki niso obvezni (tako npr. upniku ni treba določno opredeliti dolžnikovega delodajalca in računov pri slovenskih bankah ter nematerializiranih vrednostnih papirjev, katerih imetnik je dolžnik, saj bo sodišče o tem samo vpogledalo v uradno dostopne elektronske evidence). Menimo, da je na ta način v zadostni meri zagotovljena pomoč osebam pri izpolnitvi obrazca ter da preživninski upravičenci za vložitev predloga za izvršbo za izterjavo preživnine v večini primerov ne potrebujejo pomoči odvetnika.
Glede na vse pojasnjeno ocenjujemo, da je področje izterjave preživnin v trenutno veljavni zakonodaji, ki sodi v področje Ministrstva za pravosodje, ustrezno sistemsko urejeno in predlogi sprememb na tem področju trenutno niso predvideni, niti po mnenju ministrstva niso potrebni. V posledici navedenega ocenjujemo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Odziv Ministrstva za finance
V zvezi s prejetim predlogom Ministrstvo za finance pojasnjuje, da FURS poleg davčnih terjatev v skladu s 146. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19 in 145/20 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) izterjuje tudi druge denarne nedavčne obveznosti (npr. globe, denarne kazni) na podlagi izvršilnih naslovov, ki jih izdajo organi, pristojni za odmero teh obveznosti.
Preživninska obveznost je po svoji naravi pravno razmerje civilnega prava, v katerem nosi preživninski upravičenec pravico, da zahteva od preživninskega zavezanca preživnino. Če dolžnik (preživninski zavezanec) prostovoljno ne izpolnjuje obveznosti plačila preživnine v skladu z izvršilnim naslovom, lahko upnik (preživninski upravičenec) v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZDavP-2M in 23/20 – SPZ-B; v nadaljnjem besedilu: ZIZ) vloži pri pristojnem sodišču predlog za izvršbo z namenom dosega izpolnitve obveznosti. Ker je preživninska obveznost po svoji naravi civilna obveznost, se izterjuje po sodni poti (v skladu z določbami ZIZ) in ne po upravni poti (npr. izvršbo za izterjavo preživninske terjatve ne vodi FURS v skladu z določbami ZDavP-2).
Glede na navedeno Ministrstvo za finance ocenjuje, da predlog, da bi bil za izterjavo preživninskih terjatev pristojen FURS, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.