Plače vodilnih v podjetjih, kjer ima država najmanj 50% lastniški delež, ne bi smele presegati nivoja plače, ki jo ima predsednik države. Absolutno pa bi to moralo veljati za podjetja v 100% lasti države.
Če bo predlog prejel vsaj 20 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Prejemke poslovodnih oseb v gospodarskih družbah, v katerih so neposredno ali posredno imetnice večinskega deleža Republika Slovenija oziroma samoupravne lokalne skupnosti že urejata Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih iokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 21/10, 8/11-ORZPPOGDA4 in 23/14-ZDIJZ-C; v nadaljevanju besedila: ZPPOGD) in Uredba o določitvi najvišjih razmerij za osnovna plačila ter višine spremenljivih prejemkov direktorjev (Uradni list RS, št. 34/10 in 52/11, v nadaljevanju besedila: uredba).
Temeljna načela, ki jih upoštevata ZPPOGD in uredba, so predvsem zagotovitev enakih meril za določanje prejemkov poslovodnih oseb v gospodarskih družbah, ki so v večinski lasti države in/ali samoupravne lokalne skupnosti, ter da morajo prejemki poslovodnih oseb spodbujati dolgoročno vzdržnost družbe in zagotavljati, da so prejemki v skladu z dosežki in finančnim stanjem družbe. ZPPOGD namreč določa pravila, ki jih morajo člani organov nadzora družb upoštevati pri odločanju o sklepanju pogodb (pogodb o zaposlitvi, civilnopravnih pogodb in aneksov K tem pogodbam) poslovodnih oseb (predsedniki in člani uprav, izvršni direktorji, poslovodje in prokuristi).
Iz navedenega je razvidno, da zakonodaja že sedaj omejuje prihodke poslovodnih oseb v družbah v večinski lasti RS ali lokalnih skupnosti, hkrati pa mora omogočati tudi pogoje za pridobitev usposobljenega kadra za vodenje teh družb. Pri morebitnih spremembah zakonodaje se bo seveda ponovno preučilo ustreznost ureditve in predloge za izboljšave.
S področja pristojnosti Ministrstva za finance lahko pojasnimo le, da Zakon o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14; v nadaljnjem besedilu: ZSDH-1) v 90. členu omogoča, da lahko politike prejemkov organov vodenja, za sprejetje katere je v skladu s 23. členom ZSDH‑1 glasoval Slovenski državni holding (SDH) kot zakonsko neodvisen upravljavec kapitalskih naložb države, prejemke organov vodenja definirajo tudi drugače kot določa ZPPOGD. K sklepom skupščine o politikah prejemkov članov organov vodenja, za katere glasuje SDH, v kolikor gre za družbe, zavezane k spoštovanju ZPPOGD in politika prejemkov članov organov vodenja, odstopa od določil ZPPOGD in na njegovi podlagi sprejete Uredbe o določitvi najvišjih razmerij za osnovna plačila ter višine spremenljivih prejemkov direktorjev (Uradni list RS, št. 34/10 in 52/11), mora dati predhodno soglasje vlada kot skupščina SDH. V kolikor soglasje vlade ni podano, lahko SDH na skupščini glasuje le za politike prejemkov članov organov vodenja, ki so v skladu z ZPPOGD.