17. 11. 2020
Odziv Ministrstva za kulturo
Ministrstvo za kulturo v zvezi navedenim pojasnjuje, da je skladno z določili prvega odstavka 31. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, 109/05 – ZDavP-1B, 105/06 – odl. US, 26/09 – ZIPRS0809-B in 9/14; v nadaljnjem besedilu: ZRTVS-1) zavezanec za plačilo prispevka za programe RTV Slovenija (V nadaljnjem besedilu: RTV-prispevek) oseba, ki ima radijski ali televizijski sprejemnik oziroma drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov (v nadaljnjem besedilu: sprejemnik) na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija.
Skladno s četrtim odstavkom 31. člena ZTRVS-1 pa se šteje (pravna domneva), da ima sprejemnik vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalka oziroma plačnica električne energije v javnem električnem omrežju, razen če poda pisno izjavo, da nima svojega in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je bila seznanjena z zakonskimi posledicami neresnične izjave. To pa pomeni, da odjemalec električne ne postane avtomatično tudi zavezanec za plačilo RTV-prispevka, kot to trdi predlagatelj, temveč ima možnost podati pisno izjavo o tem, da nima svojega in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega sprejemnika.
Glede plačila RTV-prispevka pa navajamo, da Služba za obračun RTV-prispevka zavezancem omogoča plačilo RTV-prispevka na različne načine, in sicer tako, da zavezancem v začetku meseca (za tekoči mesec) pošilja obračune RTV-prispevka v papirni obliki na izbrani naslov ali pa v elektronski obliki v spletno banko, na elektronski naslov ali v mBills. Plačevanje računov pa se lahko uredi tudi z direktno bremenitvijo (t. i. 'trajnik').
Glede na navedeno menimo, da je obstoječa ureditev obračunavanja in plačevanja RTV prispevka organizacijsko in stroškovno optimizirana na način, da se zagotavlja učinkovita, transparentna in smotrna poraba javnih sredstev.
Glede predloga, da naj se delovanje RTV Slovenija financira iz državnega proračuna, pa Ministrstvo za kulturo navaja, da je RTV Slovenija javni medij, ustanovljen z namenom zadovoljevanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb vseh prebivalcev Republike Slovenije ter zamejcev in Slovencev po svetu. Glede na to je dolžnost Republike Slovenije kot ustanoviteljice RTV Slovenija, da ji zagotovi primerno obliko financiranja za izvajanje javne službe (finančna samostojnost). Na obveznost zagotovitve finančne samostojnosti RTV Slovenije, ki pomeni zagotovitev ustreznega in stabilnega financiranja RTV Slovenije, je opozorilo tudi Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-106/01-27 z dne 5. 2. 2004.
Javna služba, ki jo v skladu z zakonom izvaja RTV Slovenija, se financira iz RTV-prispevka, vendar pa je za izvajanje javne službe treba nameniti tudi del prihodkov iz oglaševanja in trženja, kot tudi iz naslova državnega proračuna. S financiranjem prek RTV-prispevka se zagotavlja ustrezen nivo institucionalne samostojnosti in avtonomije, ki je nujno potrebna za preprečitve političnih in gospodarskih vplivov na njene programske vsebine (uredniška neodvisnost). V primeru, da bi se delovanje RTV Slovenija financiralo iz državnega proračuna pa bi, ker se proračunska poraba izvaja na podlagi zakonov, ki so predmet političnega usklajevanja, neizogibno prišlo do nedopustnega posega v ustavno zagotovljeno avtonomijo delovanja RTV Slovenija. Po mnenju Ustavnega sodišča je lahko tak poseg posledica neustreznega financiranja, in sicer tako v primeru, če država ne zagotovi zadostnih finančnih sredstev za izpolnjevanje njene javne službe, kot tudi če ne zagotovi ustrezne strukture neodvisnih in uravnoteženih virov financiranja. Financiranje iz državnega proračuna pa bi lahko, kot ugotavlja tudi Ustavno sodišče, vodilo do odvisnosti od političnih strank, zlasti vladajočih, nesorazmerno velik delež iz drugih virov (oglaševanje) pa po drugi strani do nesorazmernega vpliva oglaševalcev oziroma lastnikov kapitala. Takšna odvisnost bi se odrazila predvsem kot okrnitev programske neodvisnosti oziroma organizacijske avtonomije RTV Slovenije, kar pa bi prav tako privedlo do neizvrševanja funkcij, ki izhajajo iz prvega odstavka 39. člena Ustave RS (svoboda izražanja oziroma javnega obveščanja), kar pa je za demokratično družbo nedopustno.
Glede na vse navedeno menimo, da je predlog, da se delovanje RTV Slovenija financira neposredno s sredstvi iz državnega proračuna, neutemeljen, v nasprotju z Ustavo RS in ZRTVS-1 ter s tem neprimeren za nadaljnjo obravnavo.