22. 2. 2022
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18 in 196/21 – ZDOsk) določa, da je upravičenec do denarne socialne pomoči v času prejemanja denarne socialne pomoči dolžan sprejeti vsako zaposlitev, ki mu jo ponudi oziroma na katero ga napoti zavod. Zakon nadalje določa da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. Za razloge se štejejo med drugim razlogi, zaradi katerih je pristojni organ za zaposlovanje osebo prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb in sicer če odkloni vključitev v ukrep aktivne politike zaposlovanja ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v ukrep aktivne politike zaposlovanja, odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri pogovoru za zaposlitev ne prizadeva za njeno pridobitev. Ob uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči torej center za socialno delo preveri pogoje za pridobitev te pravice. Če vlagatelj izpolnjuje pogoje, se mu pravica prizna, v nasprotnem primeru pa se mu vloga zavrne. Upravičenec do denarne socialne pomoči, ki je brezposelna oseba in ne prejema denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, je v času prejemanja denarne socialne pomoči dolžan sprejeti vsako zaposlitev, ki mu jo ponudi oziroma na katero ga napoti zavod. Upravičenec do denarne socialne pomoči, ki odkloni ali prekine ponujeno zaposlitev, izgubi pravico do denarne socialne pomoči. Odklonitev ali prekinitev zaposlitve ugotovi pristojni organ zavoda z odločbo in o tem nemudoma obvesti center za socialno delo. Center za socialno delo s prvim dnem naslednjega meseca po odklonitvi ali prekinitvi zaposlitve razveljavi odločbo, s katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena.
Z vlogo, ki jo mora oseba izpolniti za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, se opozori vlagatelja, da je dolžna v osmih dneh sporočiti vse spremembe, ki vplivajo na pravico iz javnih sredstev, ter da je upravičenec v primeru lažnega prikazovanja, zamolčanja podatkov ali nepravočasnega sporočanja podatkov, dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva.
Inšpekcijski nadzor na podlagi 57. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih organizira in izvaja Socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata za delo. Inšpekcijski nadzor izvajajo inšpektorji ali inšpektorice za socialne zadeve, ki so delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Inšpekcijski nadzor obsega nadzor nad izvajanjem zakona in predpisov izdanih na njegovi podlagi in sicer nadzor nad zakonitostjo dodeljevanja denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, nadzor nad strokovnostjo in kakovostjo dela, nadzor nad vodenjem dokumentacije in poročanjem, nadzor nad ustreznostjo strokovnih postopkov, ter nadzor nad ugotovljenim dejanskim stanjem.
Glede predloga za spremembo zakonodaje za priseljence pojasnjujemo, da Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19 in 189/20 – ZFRO) določa enoten način ugotavljanja materialnega položaja upravičencev do pravic iz javnih sredstev. Pravice se uveljavljajo po načelih enotnosti, pravične razdelitve javnih sredstev, ekonomičnosti, ciljne usmerjenosti prejemkov in po načelu spoštovanja človekovega dostojanstva. Pravica iz javnih sredstev se dodeli, kadar dohodek osebe ne dosega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnih sredstev določa zakon in kadar so izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo posamezno pravico. Pri ugotavljanju materialnega položaja se upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje. Osnovni namen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je zagotavljanje enake obravnave glede na materialno stanje osebe oziroma družine.