Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Popoldanski S.P.-ji ne bi smeli plačevati prispevkov, samo davek

5672 OGLEDOV 12 KOMENTARJEV

Kdor želi dodatno zaslužiti nekaj denarja lahko to naredi na 2 načina: na "črno" ali pa odpre popoldanski S.P.

Trenutne zahteve za odprti popoldanski s.p. te hitro odvrnejo od dodatnega dela ali pa se odločiš za delo na črno.

Popoldanski S.P.-jevci so redno zaposleni ljudje, ki po opravljenih 8 urah dela, svoj prosti čas namenijo možnosti dodatnega zaslužka. Slovenija NI PERSPEKTIVNA do takih ljudi in jih trenutno zatira. Kot S.P. si dolžen plačat 2 stvari: prispevke in dohodnino iz prihodka.

Pri podpoldanskem S.P.-ju se prispevki mesečno obračunajo 72 €, dohodnina iz prihodka pa predstavlja davek v višini 4% od prometa.

To pomen, da če ti neki mesec ni uspelo nič zaslužit, moraš ravno tako plačat 72€. Če bi se plačevalo samo dohodnino iz prihodka bi se veliko več ljudi razmislilo o odprtju popoldanskega S.P., in bi legalno opravljali dodatno delo. Prispevki pri popoldanskem S.P.-ju so plačani s strani redne zaposlitve in v primeru poškodbe v popoldanskem času SI ISTO OBRAVNAVAN če si delal zase ali pa za popoldanski S.P. Kljub temu da plačuješ prispevke za Invalidnisko in Pokojninsko zavarovanje to nikakor ne pomeni da bo kasneje višja pokojnina ali pa v primeru invalidnost, višja invalidnina. Absurdno je plačevati za nekaj od česa nimaš nobene koristi. Če se komu to zdi sprejemljivo mu lahko pošljem svoj TRR in lahko nakaže kakršno koli vsoto brez da bi dobil kaj nazaj... Tako dela plačevanje prispevkov!

Kakšni so trenutni problemi:

- veliko ljudi se ne odloči odprt S.P.-ja ker ne zaslužijo dovolj za plačilo prispevkov vsak mesec

- popoldanski S.P.-ji plačujejo prispevke, kateri ČISTO NIČ ne predstavljajo v praktičnem pomenu, saj so prispevki plačani s strani redne zaposlitve

- zaradi slabih pogojev se ljudje odločajo za delo na črno

Cilj:

- več ljudi zainteresiranih za delo v popoldanskem času in s tem širjenje znanja in marljivosti lastnega naroda

- manj dela na črno, kdo bi tvegal inšpekcijo če rabi plačat le 4% od prometa

Rešitev:

- odstraniti zahtevo po plačilu prispevkov za popoldanske S.P.-je (plačilo dohodnine seveda ostane)

Praktični primer:

Starejši gospod, ki je še vedno zaposlen, se odloči da bi svoj hobi - izdelovanje kovinskih žarov - nudil tudi drugim. Svojim prijateljem, sodelavcem in drugim znancem bi vsake toliko prodal kakšen žar. Zaradi redne zaposlitve in hišnih opravil lahko svojemu hobiju, izdelavi žarov, nameni le pol ure dnevno, pa še to ne vsak dan. Predpostavljajmo, da naredi en žar na mesec. Za material je moral odšteti 100€, žar pa proda za 200€. Torej zasluži 100€. Ker more plačati 4% od prometa mu ostane 192€, po plačilu mesečnih prispevkov v višini 72€ pa mu ostane le še 120€. 100€ je dal za material tako da njemu ostane pičlih 20€. Mesec dela, lastnega prostega časa, ki bi ga lahko zapravil za kar koli drugega zamenja za borih 20€? Ni čudno da se bo prej odločil za prodajo na "črno". V primeru, da pa bi bilo obvezno plačati le tistih 4 % potem sigurno ne bi tvegal inšpekcije, bi plačal tiste 4% in država bi od njega dobila 8€ na mesec, 96€ na leto. To je 96€ več kot če ne plača nič in dela na črno...

Opis pojmov:

ZPIZ = Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

ZZZS = Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

1. Kaj je popoldanski S.P.?

Popoldanski s. p. je pogovorni izraz, ki označuje poseben tip samostojnega podjetnika. Tak podjetnik opravlja dejavnost kot postranski poklic in v obvezno socialno zavarovanje ni vključen na podlagi opravljanja dejavnosti, temveč na drugi podlagi

2. Kdo lahko odpre "popoldanski" S.P.?

Opravljanje dejavnosti kot postranskega poklica je primerno za posameznika, ki je zaposlen za polni delovni čas ter ima tako plačilo prispevkov za socialno varnost urejeno preko svojega delodajalca

3. Zakaj je razlika v plačilu prispevkov?

Ker delodajalec, iz strani redne zaposlitve, že plača prispevke za ZPIZ in ZZZS. In to veliko višje kot pri navadnem S.P.

4. Zakaj se plačuje prispevke za ZPIZ in ZZZS?

Izključno ker je to zahteva. Kot S.P.-jevec nimaš nikakršne koristi od tega. NOBENE!

Jaz, avtor predloga, sem se osebno zglasil na ZPIZ in ZZZS. Oboji so mi potrdili, da v praktičnem primeru ni NOBENE koristi od plačila teh prispevkov saj si krit s strani redne zaposlitve.

81 glasov

7 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 22 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M MatijaL 4 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


12. 10. 2020

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Kot avtor v svojem predlogu že sam ugotavlja, izraz »popoldanski« samostojni podjetnik kot pravni oziroma zakonski termin ne obstaja več, ampak se ta izraz pogovorno uporablja za samostojnega podjetnika posameznika, ki ni zavarovan kot samozaposleni po 15. členu ZPIZ-2, temveč je obvezno zavarovan na podlagi delovnega razmerja ali po kaki drugi prednostni podlagi, poleg tega pa opravlja samostojno dejavnost. 

Zavarovanje za posebne primere predstavlja posebno vrsto obveznega zavarovanja za primere nastopa invalidnosti in smrti, ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V tem primeru se plačuje zgolj posebni prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, katerega višina je odvisna od podlage za vključitev v to obliko zavarovanja, v večini primerov pa se plačuje v pavšalnih zneskih, ki jih določi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije s sklepom. V prvi alineji prvega odstavka 20. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19; v nadaljevanju ZPIZ-2) je tako določeno, da se za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni (ne pa več tudi za telesno okvaro!) obvezno zavaruje oseba, ki samostojno opravlja pridobitno oziroma drugo dovoljeno dejavnost, pa iz tega naslova ni zavarovana. Zavezanci za plačilo teh prispevkov so v skladu z drugim odstavkom 154. člena zavarovanci sami. 

Gre torej za ureditev obveznega (invalidskega) zavarovanja le za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ki prizadene osebe, ki so sicer obvezno zavarovane na podlagi delovnega razmerja ali na kaki drugi podlagi, vendar pa dodatno opravljajo kako drugo dopolnilno delo ali dejavnost, na podlagi katere niso vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 

Glede na to, da avtor v svojem predlogu navaja, da nima nobene koristi od plačevanja prispevkov iz tega naslova, pojasnjujemo, da se skladno s pokojninsko zakonodajo šteje, da praktično pri opravljanju vsakega dela oziroma vsake dejavnosti obstaja možnost nastanka invalidnosti in v nekaterih primerih celo smrti. Zato je nujno potrebno, da se vsi, ki neko delo ali dejavnost bolj ali manj trajno opravljajo, za te primere tudi zavarujejo (za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni). S takšno določbo zakonodajalec varuje osebe, ki opravljajo neko sekundarno dejavnost (poleg redne zaposlitve). Takšen način vključitve v zavarovanje se v nobenem primeru ne šteje v pokojninsko dobo in ne upošteva pri določitvi pokojninske osnove, vendar pa so zavarovanci ob pogoju plačanih prispevkov in v primeru nastopa invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, lahko ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do invalidske pokojnine, kot če bi bili obvezno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri tem mora oseba dokazati vzročno zvezo med poškodbo, katere posledica je invalidnost, in opravljanjem dela. V primeru nastopa smrti, ki je posledica poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni, pa so preživeli družinski člani ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do družinske oziroma vdovske pokojnine, kot če bi bila taka oseba obvezno vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 

Za posebne primere zavarovanja je tako značilno, da so se osebe dolžne vključiti vanj, če opravljajo določeno delo ali dejavnost, na podlagi katere niso obvezno vključene v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zavarovan pa je povišani riziko nastanka poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, do katere lahko pride, ker zavarovanec opravlja določeno dodatno delo ali dejavnost, za katero v primeru neobstoja te oblike zavarovanja ne bi bil zavarovan. Če ne bi bilo zavarovanja za posebne primere, bi bil zavarovanec, ki je sicer obvezno zavarovan na podlagi drugega dela ali dejavnosti, v primeru nastanka invalidnosti zaradi poškodbe pri dodatnem delu ali dejavnosti lahko upravičen do pravic iz invalidskega zavarovanja v obsegu, ki velja za poškodbe zunaj dela, saj se v obveznem invalidskem zavarovanju iz osnovnega pravnega razmerja ne krije tudi riziko nastanka invalidnosti, ki ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni zaradi dela v okviru tega (osnovnega) obveznega zavarovanja. 

Na podlagi zgoraj navedenega ocenjujemo, da je zakonodaja, ki ureja invalidsko zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost, ustrezna in primerna, saj temelji na zagotavljanju varnosti teh oseb pri opravljanju njihovih aktivnosti, s čimer se jim ob nastanku zavarovanega primera z izredno nizkimi pavšalnimi prispevki zagotavlja minimalna socialna zaščita.

Komentarji