20. 10. 2020
Odziv Ministrstva za javno upravo
Na področju javnega naročanja in porabe javnih sredstev je bilo sprejetih že več ukrepov za dvig transparentnosti. Z nadgraditvijo Portala javnih naročil je mogoče od 25. maja 2015 vpogledati v pogodbe iz javnega naročanja, koncesij in javno-zasebnih partnerstev (podlaga je peti odstavek 10.a člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18).
Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18) ureja tudi obveznost za t.im. evidenčna naročila, za katera sicer ni treba izvajata postopka po ZJN-3, je pa potrebno enkrat letno objaviti statistične podatke, poleg tega pa tudi za vse pogodbe nad 10.000 EUR še seznam, iz katerega izhaja komu so bila ta naročila oddana, kaj je predmet in za kolikšna sredstva. Prav tako se že od aprila 2016 na portalu objavljajo tudi vse odločitve o oddaji naročila in obvestila o spremembah pogodb po njeni sklenitvi.
Pomemben projekt za povečanje transparentnosti na področju javnega naročanja predstavlja tudi informacijska rešitev STATIST, ki je od konca meseca januarja 2016 na voljo najširši javnosti in tako zagotavlja celovito, neposredno in posodobljeno objavo podatkov o oddanih javnih naročilih v Republiki Sloveniji. V STATIST-u so na enem mestu zbrane informacije o oddanih javnih naročilih od 1. 1. 2013 naprej, ki jih vsak uporabnik lahko pregleduje po različnih parametrih.
Ministrstvo za javno upravo pa skupaj z Upravo RS za javna plačila in Uradnim listom RS, d.o.o. izvaja projekt, katerega rezultat bo nadgradnja in povezanost izvedenih postopkov javnih naročil in registra objavljenih pogodb ter na ta način vzpostavljen sistem beleženja dejanskih plačil na podlagi pogodb o izvedbi javnih naročil.
Na podlagi navedenega tako ugotavljamo, da je predlog predlagatelja že v izvajanju, projekt pa bo predvidoma zaključen marca 2022.
Odziv Ministrstva za finance
Z namenom, da bi osnovne kategorije proračunske porabe (prihodki, odhodki, programi, projekti, realizacija) na enostaven način predstavili tudi državljanom in državljankam, se je začel proces t.i. vizualizacije državnega proračuna, v okviru katerega je bilo konec leta 2019 javnosti predstavljeno spletno mesto proracun.gov.si. Ta omogoča pogled na podatke s treh različnih zornih kotov. Prvi ponuja dnevno spremljanje gibanja proračunskih prihodkov in odhodkov v tekočem letu, torej v letu 2020. Drugi del prikazuje pregled podatkov za 10 let nazaj. V njem predstavljamo, koliko denarja vsako leto namenimo za posamezna področja, npr. šolstvo, socialno varnost ali podjetništvo. Tretji del nudi podrobnejše informacije o projektih, ki jih (so)financiramo iz proračuna in omogoča pregled podrobnejših informacij o posameznih projektih, kot npr. pregled po regijah in občinah, navedene so vrednosti projektov, načrti financiranja po posameznih letih in krajše obrazložitve stanja projekta in predvidenega napredka v naslednjih letih.
Širši javnosti je na voljo tudi spletno mesto Erar (spletna storitev Komisije za preprečevanje korupcije), ki splošni javnosti, medijem, stroki in državnim organom omogoča vpogled v transakcije javnih institucij in družb v lasti države ter občin, ki se nanašajo na blago in storitve, plače, socialne prejemke, pokojnine, subvencije, štipendije itd. Javna osvetlitev toka denarja med javnim in zasebnim (kot navaja Komisija za preprečevanje korupcije) povečuje odgovornost nosilcev javnih funkcij za smotrno in učinkovito porabo javnih sredstev, omogoča argumentirano razpravo o sprejetih in načrtovanih investicijah ter zmanjšuje tveganja za slabo upravljanje, zlorabo oblasti, predvsem pa omejuje sistemsko korupcijo, nepošteno konkurenco in klientelizem. Komisija za preprečevanje korupcije podatke za ta namen pridobiva iz različnih registrov: AJPES-a, iz seznama davčnih zavezancev, od Uprave za javna plačila, s strani Ministrstva za finance, Uradnega lista RS, Finančne uprave in Urada za preprečevanje pranja denarja.
Povezovanje različnih informacijskih in podatkovnih sistemov je ena izmed pomembnih smernic v bližnji prihodnosti. Informacijski sistemi državnih organov namreč že zdaj zbirajo ogromno podatkov, z uporabo naprednejših tehnologij pa bi lahko te informacije tudi povezovali ter omogočili dostop do enostavno razumljivih in hitrih analiz z dnevno ažurnostjo. Je pa morda korak do novih sistemov (bodisi aplikacij ali spletnih storitev) zaradi zahtevnosti izvedbe nekoliko daljši, kot bi si želeli. Vsekakor pa je ideja enostavnega dostopa za državljane in državljanke ena izmed smeri, v kateri želimo v prihodnosti razvijati svoje informacijske sisteme.