29. 9. 2020
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18, v nadaljevanju ZKme-1) začasno ali občasno delo v kmetijstvu ureja v 105. a členu:
- Začasno ali občasno delo v kmetijstvu je začasna ali občasna oblika dela, za katero je neposredno glede na vegetacijo, sezono oziroma naravo dela za kmetijske panoge sadjarstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo in zelenjadarstvo značilen izrazito povečan obseg potrebe po delovni sili.
- Naročnik dela je lahko nosilec ali član kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v RKG, za katerega bo izvajalec opravljal določena dela na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu.
- Izvajalec začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) je fizična oseba, ki opravlja delo po pogodbi iz prejšnjega odstavka.
ZKme-1 za opravljanje začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu predvideva sklepanje pogodb civilnega prava.
Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20; 61/20, v nadaljevanju: ZIUZEOP) v 76. členu ureja začasno in občasno delo v kmetijstvu:
- Ne glede na tretji odstavek 105.c člena ZKme-1 lahko izvajalec začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu do konca leta 2020 opravlja delo prekinjeno ali neprekinjeno brez omejitve števila dni.
- Delavca, ki je bil napoten na začasno čakanje na delo zaradi epidemije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje obvesti o nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva iz ZKme-1, ki izrazi potrebo po začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, da sklene pogodbo v skladu z določbami ZKme-1.
- Delavec, ki je na začasnem čakanju na delo zaradi epidemije, mora pred začetkom opravljanja začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu pridobiti pisno soglasje delodajalca za čas opravljanja tega dela.
- Ne glede na 12. in 13. člen ZUTD lahko Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva iz ZKme-1, ki izrazi potrebo po začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, napoti tudi osebo, ki je vpisana v evidenco brezposelnih oseb, da sklene pogodbo v skladu z določbami ZKme-1.
- Ne glede na prvi odstavek 67. člena ZUTD se denarno nadomestilo za primer brezposelnosti zniža zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila opravi začasno ali občasno delo v kmetijstvu, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki po plačilu davkov in obveznih prispevkov mesečno presega 400 eurov.
V Sloveniji se v kmetijstvu vsako leto pojavi potreba po najemanju večjega števila sezonskih delavcev. V spomladanskem obdobju, ko je treba opraviti več ročnega dela v omejenem času oziroma v določeni razvojni fazi rastlin, je pomoč dodatne delovne sile nujna še posebej v trajnih nasadih (hmeljišča, vinogradi, sadovnjaki) in tudi v vrtnarstvu. Sezonsko delo urejeno v zakonu, ki ureja delovna razmerja, začasno in občasno delo pa v ZKme-1 in 105.a člen obravnava sklenitev pogodb civilnega prava po Zkme-1. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v skladu z Zakonom o urejanu trga dela vodi evidence brezposelnih oseb, vendar za napotitev le teh za sklepanje pogodb civilnega prava na podlagi Zkme-1, nima pravne podlage. V ZIUZEOP je izjemoma določeno, da se brezposelna oseba, ki je prijavljena v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, lahko napoti k nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva iz ZKme-1, ki izrazi potrebo po začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, da sklene pogodbo v skladu z določbami ZKme-1. Zakon o urejanju trga dela določa, da Zavod RS lahko brezposelne osebe napoti le na ustrezno ali primerno zaposlitev, zato se po ZIUZEOP že določa izjema napotitve na ustrezno ali primerno zaposlitev, saj se za občasna dela v kmetijstvu sklene pogodba civilnega prava. Tudi pri določbi o znižanju denarnega nadomestila zaradi pridobivanja dodatnih dohodkov se zasleduje namen spodbujati delovno aktivnosti brezposelnih oseb oziroma ohranjati njihovo motivacijo za delo. Izjema je tudi, da se prejemnikom denarnega nadomestila omogoči opravljanje začasnega in občasnega dela za plačilo v znesku do 400 EUR in šele od tega zneska se denarno nadomestilo zniža za 50 odstotkov dodatnega dohodka, tako kot to določa 67.člen Zakon o urejanju trga dela.
Naslovno ministrstvo ocenjuje, da je predlog neutemeljen, ker je opravljanje začasnega in občasnega dela že ustrezno urejeno v veljavni zakonodaji.
Če hočeš delat boš zmeraj našel delo, ne samo preko zavoda, če pa imaš dve leve roke in ti je smisel življenja samo jamrat je pa tako kot je.
Mnogi kandidati za delo v kmetijstvu se soočajo z nepošteno prakso kmetov, saj jih ne plačujejo kot določa zakon, torej minimalno 5,19 eur bruto, ampak dajejo kar 3,5 eur na roko. Žal je pri večini tako. 3,5 eur za težaško delo v rastlinjaku, kjer poleti preseže 40C ali na njivi, 8 ur v predklonu ter dvigovanje težkih gajbic, kjer večina delavcev po dveh dneh prekine zaradi bolečin inpoškodb v križu, ni humano.
Napotitev delavcev preko zavoda? DA, vendar s strogo kontrolo glede plačil in upoštevanja varstva pri delu.
Kot kaže imajo v hmeljarstvu prednost Romuni - z blagoslovom slovenske države in ministrstva.
Tisti ki nočejo delati bi delali tako slabo, da bi bila od njih samo škoda
In koliko bodo tisti ljudje naredili? Mislim kmečkega dela, ker za škodo sem prepričana, da bo ogromna.
Prisila ni način reševanja težav, saj bi jih ustvarila se več.
Med prejemniki socialne pomoči je nemalo ljudi z različnimi zdravstvenimi težavami in s tem omejitvami, invalidov oz. so za opravljanje različnih del omejeni. Prisila za njihovo zdravstveno stanje ne bi bila smiselna, saj bi to imelo za posledico še večjo obremenitev zdravstvenega sistema.
V drugem primeru, torej da bi delo zavrnili, pa bi ostali brez dohodka, kar bi prineslo druge težave. Najvetjetneje bi potegnilo za seboj precej več družbenih težav kot je brezdomstvo, alkoholizem in druge odvisnosti, nasilje v družini, kršenje zakonodaje itn.. Posledično bi lahko bili prenatrpani zapori s premalo in slabo plačanimi pazniki še bolj polni, in bi davkoplačevalce še bolj udarilo po žepu.
Skratka zadeva ni tako enostavna, kot si jo predstavljate.
V ljudi je potrebno vlagati, se z njimi ukvarjati, jih izobraževati in dodatno izobraževati, ter jim pomagati najti zaposlitev. Ker se s tem država premalo ukvarja pomeni, da imamo posledico z več brezposelnimi, ki prejemajo soc. pomoč.
Država bi s stroko morala namensko ustvarjati zelena in dolgoročna delovna mesta, doizobraževati brezposelne v poklice v katerih primanjkuje kadra, ker pa so vizije mnogih politikov in dela stroke precej omejene, in nemalokrat ne znajo razmišljati za prihodnost, imamo kar imamo. Gre za kompleksno zadevo, ki je vezana tudi na slovensko zakonodajo, ustavo, zakonodajo EU, in tudi mednarodne akte in zaveze o spoštovanju človekovih pravic.
Svet se bo spremenil, zelo spremenil.
Glede prejemnikov socialne pomoči je res, da je med njimi tudi nekaj bolnih in invalidnih. Teh ni tako dosti, ker tisti, ki so invalidi, so večina invalidsko upokojeni. Je pa večina tudi takšnih, katerim delo dobesedno ne diši (okoli 40 let stari ljudje, ki nimajo niti en dan delovne dobe, Romi, tujci s stalnim bivališčem ...). Takšnim je pa res treba dati nekajurno delo na teden, da jim po glavi ne rojijo neumnosti. Če delaš, si s čim zaposlen, tako da nimaš časa za kaj drugega. Mi je en Rom odkrito povedal, da je med Romi veliko takšnih, ki kaj "ušpičijo" in podobno, le zato, ker imajo preveč časa oziroma jim je dolgčas.
Tako da je bolj vzrok dolgočasje kot pa delo, da pride do kakšnega nasilja in podobno. Saj je bilo itak že v času karantene, ko so bili ljudje doma, več nasilja in prepirov med zakonskimi pari. Povrh pa je prišlo v kakšni družini tudi do prekomernega pitja.
In med brezdomci je tudi precej takšnih, ki so postali brezdomci le zaradi tega, ker so izgubili službo. Tudi to se dogaja.
Človek mora biti s čim zaposlen, da se tudi počuti koristnega in da mu po glavi ne rojijo neumnosti.
hvala lavandel vidim da vidiš bistvo mojega predloga, kaj sem želel povedati. Tako da se zelo strinjam s teboj.
Kaj če bi delavci kmetom njive posadili, pridelke pobrali, jih zelo drago prodali, na koncu pa kmetom prinesli zaslužek na dom!
Zaenkrat ti zajedlaski delavci kmetom samo "štukajo" prispevke za zdravstveno varstvo ter penzijo. Ubogi kmetje.
Če ne bi bila v predlogu vmešana pomoč države tu, pomoč države tam, pomoč države povsod, bi bilo sprejemljivo.
zakaj pa vi ne delate na kmetiji,prepustite složbo brezposelnim pa bo problem rešen,vi ki ste taki poštenjali pa taki delavci.
şliši se lepo vendar je malo verjetno da bo ta sprememba sprejeta, ker jih je preveč na sociali in se jim ne ljubi delati, vsaki dan pride kakšen novi predlog za izbolšanje socialnega sistema, ki pa ga uspešno ruši večina in se smeji tistim ki delajo. Politika pa se igra raje tviter igrice.
upam da vam uspe sprejeti spremembo.