29. 9. 2020
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18, v nadaljevanju ZKme-1) začasno ali občasno delo v kmetijstvu ureja v 105. a členu:
- Začasno ali občasno delo v kmetijstvu je začasna ali občasna oblika dela, za katero je neposredno glede na vegetacijo, sezono oziroma naravo dela za kmetijske panoge sadjarstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo in zelenjadarstvo značilen izrazito povečan obseg potrebe po delovni sili.
- Naročnik dela je lahko nosilec ali član kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v RKG, za katerega bo izvajalec opravljal določena dela na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu.
- Izvajalec začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) je fizična oseba, ki opravlja delo po pogodbi iz prejšnjega odstavka.
ZKme-1 za opravljanje začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu predvideva sklepanje pogodb civilnega prava.
Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20; 61/20, v nadaljevanju: ZIUZEOP) v 76. členu ureja začasno in občasno delo v kmetijstvu:
- Ne glede na tretji odstavek 105.c člena ZKme-1 lahko izvajalec začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu do konca leta 2020 opravlja delo prekinjeno ali neprekinjeno brez omejitve števila dni.
- Delavca, ki je bil napoten na začasno čakanje na delo zaradi epidemije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje obvesti o nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva iz ZKme-1, ki izrazi potrebo po začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, da sklene pogodbo v skladu z določbami ZKme-1.
- Delavec, ki je na začasnem čakanju na delo zaradi epidemije, mora pred začetkom opravljanja začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu pridobiti pisno soglasje delodajalca za čas opravljanja tega dela.
- Ne glede na 12. in 13. člen ZUTD lahko Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva iz ZKme-1, ki izrazi potrebo po začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, napoti tudi osebo, ki je vpisana v evidenco brezposelnih oseb, da sklene pogodbo v skladu z določbami ZKme-1.
- Ne glede na prvi odstavek 67. člena ZUTD se denarno nadomestilo za primer brezposelnosti zniža zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila opravi začasno ali občasno delo v kmetijstvu, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki po plačilu davkov in obveznih prispevkov mesečno presega 400 eurov.
V Sloveniji se v kmetijstvu vsako leto pojavi potreba po najemanju večjega števila sezonskih delavcev. V spomladanskem obdobju, ko je treba opraviti več ročnega dela v omejenem času oziroma v določeni razvojni fazi rastlin, je pomoč dodatne delovne sile nujna še posebej v trajnih nasadih (hmeljišča, vinogradi, sadovnjaki) in tudi v vrtnarstvu. Sezonsko delo urejeno v zakonu, ki ureja delovna razmerja, začasno in občasno delo pa v ZKme-1 in 105.a člen obravnava sklenitev pogodb civilnega prava po Zkme-1. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v skladu z Zakonom o urejanu trga dela vodi evidence brezposelnih oseb, vendar za napotitev le teh za sklepanje pogodb civilnega prava na podlagi Zkme-1, nima pravne podlage. V ZIUZEOP je izjemoma določeno, da se brezposelna oseba, ki je prijavljena v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, lahko napoti k nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva iz ZKme-1, ki izrazi potrebo po začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, da sklene pogodbo v skladu z določbami ZKme-1. Zakon o urejanju trga dela določa, da Zavod RS lahko brezposelne osebe napoti le na ustrezno ali primerno zaposlitev, zato se po ZIUZEOP že določa izjema napotitve na ustrezno ali primerno zaposlitev, saj se za občasna dela v kmetijstvu sklene pogodba civilnega prava. Tudi pri določbi o znižanju denarnega nadomestila zaradi pridobivanja dodatnih dohodkov se zasleduje namen spodbujati delovno aktivnosti brezposelnih oseb oziroma ohranjati njihovo motivacijo za delo. Izjema je tudi, da se prejemnikom denarnega nadomestila omogoči opravljanje začasnega in občasnega dela za plačilo v znesku do 400 EUR in šele od tega zneska se denarno nadomestilo zniža za 50 odstotkov dodatnega dohodka, tako kot to določa 67.člen Zakon o urejanju trga dela.
Naslovno ministrstvo ocenjuje, da je predlog neutemeljen, ker je opravljanje začasnega in občasnega dela že ustrezno urejeno v veljavni zakonodaji.