9. 9. 2011
Odziv Ministrstva za javno upravo
Ustava Republike Slovenije v drugem odstavku 3. člena določa, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, ki oblast izvršuje neposredno ali posredno prek izvoljenih predstavnikov. V 44. členu Ustave pa je določeno,da ima vsak državljan pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev.
Za funkcionarje praviloma niso določeni posebni pogoji glede nekaznovanosti, saj so neposredno izvoljeni oziroma izbrani, izjema so sodniki, kjer zakon določa konkretno nekaznovanost kot predpogoj za izvolitev.
Opozoriti je treba, da tudi za funkcionarje velja osnovna temeljna človekova pravica, zapisana v 27. členu Ustave, in sicer, da kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Zaradi tega ni možno predpisati obveznosti odstopa funkcionarja že ob sumu kaznivega dejanja ali ob sumu nepravilnosti v organu, katerega predstojnik je. Odstop s funkcije je v veljavni ureditvi prepuščen presoji posameznika, vendar pa to ne pomeni popolne nedotakljivosti funkcionarjev, saj obstajajo instituti, s katerimi se ugotavlja odgovornost funkcionarjev, kot na primer:
- postopek ugotavljanja odgovornosti Predsednika republike (pred Ustavnim sodiščem)
- postopek ugotavljanja odgovornosti predsednika Vlade in ministrov (pred Ustavnim sodiščem)
- postopek interpelacije o delu Vlade ali posameznega ministra
- nezaupnica Vladi
- ugotavljanje kazenske odgovornosti v kazenskem postopku (upoštevaje ustavno določeno imuniteto).
Nenazadnje pa je funkcionar pri opravljanju funkcije časovno vezan na mandat, po poteku mandata pa se na novih volitvah ponovno odloča o primernosti kandidata za opravljanje funkcije.
Odziv Ministrstva za pravosodje
Pravne posledice obsodbe določa Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr. in 39/09; v nadaljevanju: KZ-1) v osmem poglavju. Navedeni zakon že določa pravno posledico, ki je predlagana v predlogu 1195, določena pa je v 1. točki drugega odstavka 79. člena KZ-1: prepoved opravljanja posameznih javnih funkcij ali pooblastil uradne osebe.
- 78. člen KZ-1 določa nastanek pravnih posledic obsodbe:
- obsodbe za posamezna kazniva dejanja ali posamezne kazni imajo lahko za pravno posledico prenehanje oziroma izgubo posameznih pravic ali prepoved pridobitve posameznih pravic (prvi odstavek 78. člena);
- pravne posledice obsodbe ne morejo nastati, če je bila storilcu za kaznivo dejanje izrečena denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin ali če mu je bila kazen odpuščena (drugi odstavek 78. člena);
- pravne posledice obsodbe se smejo predpisati samo z zakonom in nastanejo po samem zakonu, s katerim so predpisane (tretji odstavek 78. člena KZ-1);
- za storilca se sme uporabiti samo tista pravna posledica obsodbe, ki je bila z zakonom določena ob storitvi kaznivega dejanja (četrti odstavek 78. člena).
V zvezi s predlogom o prepovedi ukvarjanja z vodstvenimi, managerskimi in političnimi funkcijami ne le za obsojenega funkcionarja, ampak tudi za vse njegovo ožje sorodstvo, pa Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje, da lahko pravna posledica obsodbe, ki pomeni prepoved opravljanja posameznih javnih funkcij ali pooblastil uradne osebe, velja le za osebo, ki je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, za katero je predvidena tovrstna pravna posledica obsodbe. V primeru, da bi sprejeli rešitev, ki je bila predlagana na portalu predlagam.vladi.si, bi to pomenilo grobo kršitev načela zakonitosti v kazenskem pravu, ki je določeno v 28. členu Ustave Republike Slovenije in je posledično eno izmed temeljnih načel kazenskega materialnega prava:
»Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno. Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon za storilca milejši.«