20. 10. 2020
Odziv Ministrstva za zdravje
Direktiva EU je posameznim državam članicam prepuščala opredelitev o vključitvi funkcionalnosti EU-KZZ na obstoječo KZZ ali pa izdelati novo, vzporedno kartico. Na žalost prva rešitev v praksi ni primerna in ni gospodarna. Veljavnost EU-KZZ je skladno s predpisi EU s prostim očesom berljiva kartica in je časovno omejena. EU-KZZ je namreč narejena na precej nižjem tehnološkem nivoju kot KZZ, saj še ni pametna kartica s čipom ter je ni mogoče na daljavo blokirati ter tako preprečiti njene neupravičene uporabe (zlorabe) npr. s strani drugih državljanov EU. EU-KZZ je zato izdana za obdobje enega leta, le manj rizičnim skupinam zavarovancev (upokojenci, družinski člani) za daljše obdobje. Zaradi možnih tveganj zaradi prenehanja zavarovanja oziroma zlorab po oceni ZZZS daljše obdobje veljavnosti EU-KZZ ni primerno. Zmanjšanje števila naročenih kartic in s tem povezanih stroškov ne odtehta morebitnih stroškov zdravljenja ob prenehanju zavarovanja oziroma s tem povezanih zlorab EUKZZ. Daljša veljavnost EU-KZZ od sedanje bi v teh primerih in njeni tehnološki enostavnosti predstavljala zelo veliko tveganje.
V nasprotju z EU-KZZ je KZZ »pametna kartica« in ključ za dostop do podatkov, ki so potrebni za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Veljavnost KZZ je z veljavnostjo digitalnega potrdila iz varnostnih razlogov omejena na deset let (veljavnost prve generacije KZZ pa je celo neomejena). Izdelava ter drugi stroški izdaje KZZ so višji od EU-KZZ. Vsakokratna zamenjava KZZ ob izdaji nove EU-KZZ bi bila nesmiselna in negospodarna. Prav tako je iz varnostnih in logističnih razlogov nesprejemljiv dotisk novega datuma na že izdane kartice. V prihodnosti se na nivoju EU predvideva možnost takojšnjega preverjanja veljavnosti izdane EU-KZZ (vzpostavitev elektronske, pametne kartice EU-KZZ), tako da bo ZZZS takrat ponovno ocenjeval smotrnost združitve obeh kartic: EU-KZZ in KZZ.
Glede zapisa podatka o krvni skupini pacienta na KZZ pa vam sporočamo, da gre za zdravstveni podatek, ki ga potrebujejo zdravstveni delavci, zato je v skladu z Zakonom o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15 in 31/18) upravljavec teh podatkov Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Zato menimo, da je smiselno, da se ta podatek vodi v okviru celovite elektronske medicinske dokumentacije pacienta (oz. v okviru Centralnega registra podatkov o pacientu), torej ne neposredno na kartici, temveč v računalniški zbirki podatkov, ki jo vzpostavlja NIJZ.