Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Uvedba negativnih glasov na volitvah

1499 OGLEDOV 25 KOMENTARJEV

Namreč pri trenutnem sistemu volitev, je sistem narejen tako, da izberemo enega (izjemoma več) kandidata/ov. Vendar problem se pojavi pri nizki udeležbi volivcev. Zakaj? Po mojem prepričanju zato, ker nimamo možnosti izbire »NE«. Kar pa je narobe, ne pošteno. Vsak volilni upravičenec bi moral imeti možnost podati pozitivni in negativni glas na volitvah. Zelo visok odstotek volilnih upravičencev kateri se ne udeležijo volitev, se ne strinjajo z nobenim kandidatom kateri so na izbiro. Posledično ostanejo doma.

Primer:

Imamo stranke A, B, C, D.

Volitve po trenutnem sistemu

Stranka A ima 45% oddanih glasov.

Stranka B ima 29% oddanih glasov

Stranka C ima 21% oddanih glasov

Stranka D ima 5% oddanih glasov

Volilna udeležba 35%.

Če damo možnost podati svoj negativni glas. Se pa slika popolnoma spremni.

Kar pomeni da preostalih 65% volivcev odda morebitni negativni glas. Pomeni, da lahko stranka A ima samo 10% pozitivnih glasov. Posledično ne zmaga na volitvah in dobimo veliko bolj realno sliko priljubljenosti. S to možnostjo, bi izredno povečali volilno udeležbo in dobili veliko bolj realno sliko volitev.

In če stranka ima ob koncu volitev negativni odstotek?

To bi pomenilo, da je nepriljubljena pri državljanih ter da dela slabo. Potreben bi bil temeljit premislek zakaj je do tega prišlo. V takem sistemu volitev, sem prepričan da bi bilo veliko manj stavk, shodov, protestov in nasprotovanja državljanov vladi. Ker ob naslednjih volitvah, bi se hitro pokazala uspešnost posamezne stranke. Seveda bi bilo potrebno uvest tudi kazen za stranko z morebitnim negativnim odstotkom glasov na volitvah.

76 glasov

18 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR E Etergam 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


10. 7. 2020

Odziv Ministrstva za javno upravo

Ustavna ureditev volilne pravice, ki je temeljna politična človekova pravica, v Sloveniji izhaja iz enakih izhodišč kot ureditev večine sodobnih parlamentov. V demokratični državi oblast izvršuje ljudstvo neposredno ali posredno – prek izvoljenih predstavnikov. Izvoljeni nosilci funkcij v državnih organih sprejemajo odločitve v imenu ljudstva. Posameznik ima pravico, da sodeluje pri oblikovanju teh državnih organov tako, da v vnaprej predpisani obliki in na predpisan način izraža svojo voljo o tem, kdo naj ga zastopa in v njegovem imenu sprejema temeljne družbene odločitve. Pravico osebe, da lahko voli člane predstavniškega telesa, označujemo kot aktivno volilno pravico. Njen neposreden izraz je tudi pravica predlagati kandidate za nosilce takšnih funkcij. Posameznik se lahko svobodno opredeljuje pri izjavljanju svoje volje o tem, za katerega kandidata bo glasoval. Sestavni del svobodnega izvrševanja volilne pravice je tudi pravica, da se volilni upravičenec volitev sploh ne udeleži in svoje volje ne izjavi. Ustava RS volilne dolžnosti namreč ne zapoveduje.

Posameznik ima tudi pravico, da se pod enakimi pogoji z drugimi poteguje za to, da je izvoljen za člana takšnega državnega organa – ima torej pasivno volilno pravico oziroma pravico kandidirati na volitvah. Načelo enakosti pasivne volilne pravice zahteva, da imajo politične stranke ali druge politične skupine v boju za glasove volivcev enake konkurenčne možnosti npr. glede določanja kandidatov, glede volilne kampanje, ipd.

Ustava RS ne določa nobenih posebnih omejitev volilne pravice. Določena je splošna starostna omejitev tako za aktivno kot za pasivno volilno pravico za vse državne organe enako. Prav tako Ustava RS nadalje ne vsebuje posebej primerov neizvoljivosti, ki jih srečamo v drugih ustavnih ureditvah in ki onemogočajo izvajanje pasivne volilne pravice osebam, ki opravljajo določeno javno funkcijo, ki bi lahko njenemu nosilcu omogočila večji vpliv na volilno telo kot drugim kandidatom. Takšne primere omejitev pasivne volilne pravice bi lahko določil zakonodajalec, vendar bi bilo od primera do primera treba tehtati, ali gre za ustavno dopustno omejitev.

Ministrstvo za javno upravo prejetega predloga ne podpira, saj meni, da predlog ni zadosti premišljen in kot tak ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Bistvo volilne pravice oziroma volitev je ravno v tem, da volivec glasuje za tistega kandidata, ki se zavzema za njegove poglede. Volilna pravica omogoča vpliv posameznika na vzpostavitev in delovanje temeljnih državnih organov. Predlog predlagatelja, da bi imeli volivci možnost »negativnega glasu« oziroma možnost glasovati proti določenemu kandidatu, pa je v nasprotju s pomenom oziroma bistvom volitev in predstavniško demokracijo nasploh ter je kot tak po našem mnenju nesprejemljiv. Volilna pravica je ena najpomembnejših političnih pravic posameznika, da glasuje za tistega kandidata, za katerega želi, da ga predstavlja in sprejema odločitve v predstavniškem telesu. Hkrati bi v primeru oddanega negativnega glasu za določenega kandidata volivec z uresničevanjem svoje volilne pravice posegel v volilno pravico drugega volivca, ki pa je glasoval za tega istega kandidata (izničil bi se oddani pozitivni glas).

Poleg navedenega na ministrstvu menimo, da je potrebno vsakršne spremembe volilne zakonodaje predhodno izredno dobro pretehtati. Hitre rešitve niso mogoče, saj jih je treba obravnavati v okviru širše razprave, pri kateri je k sodelovanju potrebno pritegniti strokovno in tudi ostalo javnost, za potrebne spremembe zakona, ki ureja volitve poslancev v državni zbor, pa je nenazadnje nujna dvotretjinska večina glasov vseh poslancev v državnem zboru.

Komentarji




  • h heizenberg

    Največja pomankljivost je, da izvoljenih kandidatov ni mogoče odpoklicati, če narod z njimi ni zadovoljen. Potlej pa se dogajajo kolesarski petki ...

  • j jur

    Če je volilna udelezba 35 %, kako lahko "preostalih" 65 % volilcev odda negativni glas?

  • M Marijan Na morju

    Spoštovani administrator.

    Menim, da te neumnosti, ki jih pišejo posamezni komentatorji presegajo elemente normalnosti zato vas prosim, da te nizko skrajno levičarske ali desničarske komentarje umaknete.

    Takšna mnenja lahko podajajo v svojih skupinah na FB, LiN ali Čivku in ne na vladni strani, ki vabi, da ljudje, ki imajo konstruktivne ideje le te delijo. Ideje in predloge in ne bedaste politikantske in neutemeljene predloge, ki jih poslušamo in gledamo vsak petek popoldan.

    Marijan Tončič

  • a alex961

    Odločno podpiram. Še več, tudi sam sem ob opazovanju dogajanja na politični sceni prišel do enakega razmišljanja.

  • r reycika

    Se strinjam, da negativni glas ne bi bil tako slab, a bi bilo potrebno dobro premisliti, kaj bi se zgodilo s stranko, ki bi dobila največ negativnih glasov. Namreč, vsi vemo, da se lahko zgodi ta scenarij:

    - stranka A ima kar nekaj podpornikov in tem podpornikom stranke A je naročeno (prek medijev in drugih zborovanj), da morajo proti stranki B obkrožiti, saj je to njihova največja konkurentka. Podporniki stranke A bodo z veseljem hodili na volišča, da bodo obkrožili PROTI stranki B. Kar se lahko zgodi je to, da bi načeloma neka nova neuveljavljena stranka, lahko hitro zaključila svojo politično pot proti "starim mačkom".

    Pogrešam v predlogu bolj konkretno rešitev glede preprečevanja zlorab. Bom pa tudi sama še razmislila in odprla debato med svojimi prijatelji :)

    • M Matej Vehar

      Vsak podpornik stranke A bi potemtakem moral izbirat ali odda podporni glas ali pa ga zrtvuje za negativni glas. Verjetno scasoma bi bilo za obe skupine volilcev bolj smiselno voliti lastno stranko. Bi pa najvecjo spremembo prinesli trenutno neopredeljeni, tistih 65%, ki se ne morejo odlociti koga podpreti, bi pa verjetno lazje izbrali koga nocejo.

  • Ikona uporabnika anekdota anekdota

    Strankokracija vs Demokracija

     

    Strankokracijo kot jo poznamo že vsaj 100 let, je preživeta! V sedanji strankokraciji, ki NI demokracija, moramo izvoliti eno stranko, četudi se ne strinjamo z njenim programom v celoti, pa še ta gre v koalicijo in s tem nekatere rešitve problemov ki so nam blizu, ostanejo neuresničene. Zato potrebujemo drugačen način uveljavljanja volje ljudstva, tak, ki je dejansko demokratičen. To je, da glasujejo med ponujenimi različnimi rešitvami družbenih problemov, neglede na to kdo jih poda, bodisi neka stranka, del stroke, del druge stroke, društvo, skupina podobno mislečih, ali zgolj posameznik, z elektronsko participacijo in neposredno demokracijo.

     

    VSAKEMU državljanu bi moralo biti zagotovljeno, da se odloča med različnimi družbenimi predlogi o reševanju družbenih problemov, in šele to bi bila dejanska demokracija.

     

    Zatorej vzdrževanje sedanjega sistema strankokracije, nadaljuje vsiljevanje volje strank, koalicij, politikov in posameznikov proti volji večine ljudi v odnosu do različnih okoliščin, zato se strankokracija mora končati!

    Anekdota

  • z znalček

    Ta predlog je pa milo rečeno nenavaden. Jasno je, da je cilj oslabiti stranko, ki ima kljub vsemu stalno največjo podporo pri volivcih (SDS). Potem raje kar predlagajte, da ne sme kandidirati na volitvah stranka, ki je imela v prejšnjem mandatu med člani človeka, ki je bil 3 kali večkrat predsednik vlade.

  • p pravični

    Glede na število glasov podpore za negativne glasove in komentarje, ki take neumnosti podpirajo se sprašujem, če res živimo nekej v ssrednjem veku????

  • Ikona uporabnika Erazem Lipovina Erazem Lipovina

    Podpiram. S tem da tistim 1/3, ki zmagajo po številu negativnih glasov se doživljensko prepove politično udejstvovanje.

  • e elbic

    Politike volimo, ker vemo, da jih potrebujemo, vendar jih večinoma ne maramo. So nekakšno nujno zlo. Z omogočanjem negativnih glasov bi lahko prišli do izida volitev z več negativnimi kot pozitivnimi glasovi za vse kandidate. Volitve, na katerih je že omogočen nekakšen negativni glas, že imamo. To so glasovanja kjer je za veljavnost potrebna dovolj visoka udeležba (referendum). Kdor ne voli v bistvu odda negativen glas vsem. Če je teh preveč, so vsi pozitivni glasovi izničeni in volitve je treba ponoviti.

  • p pravični

    Še nekaj sem pozabil. Predlagatelja bi vprašal, kako bi naredil oziroma uvedel tak volilni sistem??? Očitno predlagatelj ne pozna kako stvari pri nas stojijo. Tega ne more kar nek uradnik narediti.

    Volilni sistem lahko spremeni 2/3 vseh poslancev.

    Da bi kaj sprejemali, ki bi njim škodovalo pa zelo dvomim. In tudi tak način nima nobeneg smisla in ga tudi druge države z bistveno daljšo kilometrino parlamentarne demokracije ne poznajo.

     

  • p pravični

    Okrog današnjih politikov je škoda izgubljati besede in zapravljati čas.

    Imeli smo možnost videti vlado pod Šarcem, ki se je pač spravila skupaj in so bili zelo nekompatibilni. Ampak bistvo jim je bilo, da vladajo. Pač je vsak malo stisnil zobe in je šlo. Pa je Šarec vrgel puško v koruzo in je JJ izkoristil možnost, ki mu je bila ponujena. Seveda s pomočjo najprej Počivalška, ki bi šel za ceno vladanja in posledično vpliv na določeno področje v Sloveniji v vlado s komerkoli. Seveda tudi stranka upokojencev VEDNO gre zraven. Oni so pč univerzalci. Prej je bil Karel sedaj pa pač Sandra. Nič se ni spremenilo. In tako je še NSi dobila priložnost, ki so jo takoj pograbili neglede na to, kako hudo je še letos pozimi SDS blatil njihovo prvo damo Ljudmilo Novak.

    Bistvo vsega pa je bilo, da poslanci ohranijo svoje mastno plačane stolčke in vse privilegije, ki jim gredo. Zato bi se povezali še s samim vragom, če je treba.

    In, ko to sliko, kot sem jo opisal normalen človek vidi, se mu zagabi, da bi se sploh ukvarjal s tem in šel na volitve, ker so v bistvu VSI ISTI. Gre se jim za oblast, privilegije in denar.

    In posledično je na vsakih volitvah udeležba manjša. Ljudje tudi vidijo, koliko imajo vpliva, kdo bo izbran na dogajanje. Na Evropske volitve jih gre najmanj, ker vedo, da je pač vseeno kdo od naše peščice bo sedel v Bruslju. Naslednje, ki imajo malo več so državnozborske, kjer je glede na situacijo spet skoraj vseeno kdo tam sedi, ker navaden volilec nima nobenega vpliva na dogajanje.

    Malo več udeležbe je na lokalnih volitvah pa še ta je v upadanju, ker ljudje spet vidijo, da čeprav župan obljubljubi vse možno in nemožno potem dela, kot sam hoče.

    Še malo več udeležbe je na lokalnih volitvah, ko se voli svetnike ali svete krajevnih skupnosti, ker tam pač voliš tistega svojega oziroma iz svoje vasi in v dobri veri misliš, da bo delal v dobro lokalne skupnosti. In še tam se ponavadi vse podre, ker se ne glede na barve tudi lokalni izvoljeni predstavniki združijo v take in podobne razne koalicije, kjer potem prevladuje vse drugo samo ne interes ljudi.

    Zato, čimdlje od politike in spremljanje teh neumnosti. Na naslednjih volitvah bo udeležba še manjša.

     

  • Ikona uporabnika Gino Majerič Gino Majerič

    Etergam: Vaš predlog je tako zanimiv, da sem v razmišljanju šel še korak dalje. Kaj če bi se sprejela novela Zakona o volitvah, da ima na vsakih parlamentarnih volitvah vsak volilec toliko glasov, kot je takrat strank na volilnem spisku? Vzemimo primer: na volilnem spisku je 9 strank, pridem na volišče in (namesto vašega pozitivnega in negativnega glasu), imam sedaj na voljo 9 glasov (pozitivnih ali negativnih). Tako lahko sedaj npr. podelim 4. strankam pozitivni "ZA" in 5. strankam negativni "PROTI". Lahko pa npr. podelim samo eni stranki "ZA", ostalim 8. pa negativnih 8 "PROTI". No, skrajni primer pa bi bil, da podelim eni stranki vseh 9 "ZA" ali pa samo eni stranki vseh 9 "PROTI". Da bi bila udeležba maksimalna, pa naj vlada uzakoni obvezno volilno udeležbo, ki ne bi pomenila samo državljanske pravice, temveč tudi državljansko dolžnost. V času kampanj tako ne bi bilo treba nobeni stranki "vabiti volilcev na volišča v čim večjem številu".

  • E E.V.

    Zanimiv koncept - bi bil za preizkusit. Trenutno z vrha glave ne vidim nekih hujših pomanjkljivosti tovrstnega sistema. Se mi pa zdi, da mora nekaj biti, sicer bi se to že kje uporabljalo. Mogoče kdo zna podati kak resen argument proti?

    Osebno sem definitivno bolj jasno opredeljen v smislu "tega gotovo ne želim videti na oblasti", kot pa "tale mi je pa tako všeč, da ga bom podprl" .

  • E E.V.
    Komentar je izbrisal avtor komentarja.
  • R RokKR

    Vprašajte se sledeče: Bi se raje odrekli volilni pravici ali avtomobilu? Hipotetično vprašanje, ki pove kar nekaj o nas samih. V prvem primeru imate volilno pravico (na vas je ali boste šli volit) in hkrati izgubite vozniški izpit ter avto (in prepoved vožnje le tega). V drugem primeru obdržite avto ter izpit, vendar nimate volilne pravice. Če bi se moral tako opredeliti vsak slovenec bi dobili jasno sliko o tem kdo smo in kaj želimo od življenja.

    Sistem negativnih glasov bi povečal "moč" volilcev, ki hodijo na volitve, tisti ki pa ne hodijo volit, ker jim je to zadnja briga, jih pa morda to ne bo spodbudilo nikamor. Zopet gre potem za vprašanje pravičnosti. Zopet bi imeli neko drugačno sliko ob kateri bi se spraševali če je optimalna. Zopet bi brali nove in nove predloge kako bi morali optimalno volit itd.

    Kaj pa če bi začeli politično osveščati otroke v šoli z morda kakšnim šolskim predmetom, ki bi predstavljal politične pole, pomen ter delovanje države. Tako bi vzgojili bolj zavedne državljanje, ki bi se morda bolj redno udeleževali volitev kasneje, ko odrastejo. Če bi to dosegli, se tudi z trenutno obstoječim sistemom lahko kaj spremeni na političnem polju.

  • z zaskrbljeni

    Zanimiv koncept.

    Menim, da SDS in Levica nikoli ne bi prišli v parlament, ker je preveč takšnih volilcev, ki bi jim dali negativen glas.

  • Z Zoran Župevec

    Naj se v skladu z grško tradicijo uvede ob zmagi na negativni listi izgon (naj bo pri nas le iz politike).

  • E Etergam

    Gospodje...

    1. Slovenija je premajhna za število strank katerih imamo.

    2. Parlament 94 posameznikov kateri so člani strank, je absolutno preveč za tako majhni državo.

    zavedati se moramo, da jaz kot prebivalec Slovenije, sem "njihov delodajalec" s tem ko grem na volitve odločim koga "vzet v službo"

    Ste bili kdaj na razgovoru za delo in so vzeli vse prijavljene kandidate? točno to delamo mi z trenutnim sistemom volitev.

    vsak je sprejet, s tem da eni imajo nižjo plačo kot drugi (zmagovalec ima več sedežev od drugih). to je to.

    Z uvedbo negativnega glasu, bi imel vsak volilni upravičenec možnost oddati 2 glasova. lahko odda samo pozitivni gas, lahko odda negativni glas. lahko odda en negativni glas za eno stranko, pozitivni glas za drugo stranko.

    Primer.

    strinjam se z stranko A, se ne strinjam z stranko B

    Po trenutnem sistemu bi imela stranka A 40% glasov, stranka B pa 20%.

    z možnostjo negativnega glasu, bi stranka A imela 10% pozitivnih glasov in stranka B vseeno 20% pozitivnih glasov.

    in dobimo popolnoma drugačno sliko volitev.

    Tisti ki ne gre na volitve bi glasovali stranko C negrejo na volitve ker itak že vedo, da nebo stranka C nikoli ne bo zmagala. z negativnim glasom, možnost da zmaga stranka C postane resnična.

    Gre na volitve, poda negativni glas stranki A in pozitivni glas stranki C. to je to. 1. dvignemo volilno vdeležbo 2. dobimo veliko bolj realno sliko volitev.

    Kako je pri vas v družini? Oče Mati, Stara Mama (nona) in trije sinovi.

    Oče bi rad kupil rdeč avto, (gre na volitve) Mati se strinja (gre na volitve), stara mama se ne strinja ker bi raje moder avto (gre na volitve obkroži drugo stranko) otroci ne rečejo nič (ostanejo doma, se ne udeleži volitev). oče zmaga z 75% glasovi za rdeč avto. 25% moder avto. (2:1 večina zmaga) vsi udeleženci so podali samo pozitivni glas.

    Oče bi rad kupil rdeč avto, (gre na volitve) Mati se strinja (gre na volitve), stara mama se ne strinja ker bi raje moder avto (gre na volitve obkroži drugo stranko) Vsi trije otroci rečejo da nočejo avta ne rdečega niti modrega. (se udeležijo volitev in podajo negativni glas). sedaj smo dobili izzid volitev, da avta se sploh ne kupi. Popolnoma drugačna slika.

    (možnost negativnega glasu)

    Oče bi rad kupil rdeč avto, (gre na volitve) Mati se strinja (gre na volitve), stara mama se ne strinja ker bi raje moder avto (gre na volitve obkroži drugo stranko) otroci: prvi ima raje moder avto in noče rdeč avto. drugi, enako kot prvi, tretji noče moder avto.

    (prvi poda pozitivni glas modremu, negativni glas rdečemu. drugi enako kot prvi. treji pa poda negativni glas modremu.) in dobimo rezultat, rdeči avto ima negativni %. in zmaga nakup modrega avtomobila.

    Vsak posameznik ima v življenju možnost kjerkoli kadarkoli izrazit nestrinjanje. zakaj tega nimamo na volitvah?

    • n nekinco

      Se opravičujem, ampak v ničemer niste odgovorili na moj komentar.

      Pa še nekaj, izbiranje predstavnikov je nekaj veliko bolj pomembnega in vplivnega kot je nakup avta. Preseneča me, da ne vidite problema v enačenju teh dveh situacij.

  • k kr en

    Nepotrebne komplikacije.

    Za naš sistem popolne razdeljenosti bi bil najbolj primeren večinski volilni sistem.

    Enostavno in brez kompliciranja.

  • I Ivan Peter Benko

    Vsak volilec lahko odda le en glas v obliki potrditve, kot pozitiven glas, kandidati, (stranka in/ali posameznik), ki ne dobijo pozitivnega glasu, se smatrajo za prejem negativnih glasov.

    V drugačni obliki so določila zakona o referendumu, kjer se neudeležba pri glasovanju upošteva kot oddani glas.

  • n nekinco

    Ampak če v konkretnem primeru res pride do negativnih odstotkov strank, kdo je potem zmagovalec volitev oz. kako se bodo delili sedeži v parlamentu? Po tem, kdo dobi nižji negativni odstotek?

    Volitve niso le anketiranje državljanov o mnenju, volitve imamo tudi zato da pridemo do končnega rezultata, da dobimo parlament in omogočimo nadaljno vodenje države. Uvedba te ideje pa bi lahko celo pomenila večkratno ponavljanje vollitev. Po mojem mnenju je ideja o 'temeljitem premisleku' naivna, volivci imajo načeloma radi stabilnost, sistem v katerem vedo kakšno stranko volijo in jo volijo ravno zato, ker zastopa določene ideje (in posledično ne volijo tistih, ki zagovarjajo nasprotna stališča).

    Če pogledamo konkretno v Sloveniji, bi najvišji odsotek negativnih glasov verjetno dobile SDS, Levica, SNS, mogoče še SD - kaj imamo od tega, da uvedemo možnost negativnega glasovanja in stranke s tem posredno silimo, k preusmeritvi - mar to ne pomeni izgube (vsaj dela) volivcev?

    Za tako polarizirano državo, kot je Slovenija, se mi zdi ta sistem neprimeren in nesmiselen.

    In za konec: vsako ravnanje je izbira - tudi to, da se volitev ne udeležiš ali pa da oddaš neveljavno glasovnico (kvečjemu se mi zdi, da bi lahko večji vtis pustil velik % neveljavnih glasovnic - kot signal, da volivci večinsko niso zadovoljni z izbiro).

  • h heizenberg

    Kazen je že to, da ne more soodločati pri vodenju države.

    Treba bi bilo razmisliti o mehanizmu odpoklica vlade, če se izkaže, da ne dela po volji volivcev. Ampak le katera vlada bi svojim volilcem ponudila to možnost ... Zato je treba v luči te pomankljivosti razumeti tudi proteste. Narod druge demokratične možnosti preprosto nima.