14. 7. 2020
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Otroci so zaradi svoje odvisnosti od drugih ena od najbolj ranljivih družbenih skupin, ki je v Sloveniji deležna posebne pozornosti tudi v obliki posebnega varstva pred telesnim, socialnim, duševnim gospodarskim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem. Tega se zavedamo tudi pristojne državne inštitucije, ki smo v zadnjih letih naredile velik korak naprej tako na področju zakonodajnih sprememb kot konkretnih ukrepov za preprečevanje, zaščito, obravnavo in varstvo pred nasiljem nad otroki. Tudi problema izjokavanja dojenčkov se stroka že zaveda, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa redno financira izobraževanja strokovnih delavcev in delavk centrov za socialno delo o razvojni psihologiji, kjer je pokrito tudi to področje. Zavedamo se tudi, da je poleg stroke potrebno krepiti znanje o dobrobiti otrok od rojstva naprej tudi med (bodočimi) starši in splošno javnostjo.
Glede pobude o pripravi novega zakona, ki bi kot kaznivo dejanje opredelil tudi izjokavanje dojenčkov, odgovarjamo, da imamo zakonodajo na področju zaščite dobrobiti otrok že ustrezno urejeno. V kazenskem pravu tako velja izpostaviti 192. člen Kazenskega zakonika, ki v poglavju zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje določa, da se starše, skrbnika, rejnika ali drugo osebo, ki hudo krši svoje dolžnosti do mladoletne osebe, kaznuje z zaporom do treh let. V istem členu zakon tudi določa, da se starše, skrbnika, rejnika ali drugo osebo, ki z mladoletno osebo surovo ravna ali jo trpinči, kaznuje z zaporom do petih let. Velik korak za boljšo celostno zaščito dobrobiti otrok predstavlja tudi novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini iz 2016, ki prepoveduje telesno kaznovanja otrok, ki ga opredeljuje kot vsako fizično, kruto ali ponižujoče kaznovanje otrok, kot nasilje nad otroki pa je opredeljeno tudi vsako dejanje, namenjeno kaznovanju otrok, ki ima elemente fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja ali zanemarjanja kot vzgojne metode. Kot nasilje nad otroki se pojmuje tudi, ko je otrok priča nasilnemu dejanju. Tudi Družinski zakonik je celovito prevetril sistem zaščite otrokovih koristi. Opredelil je tudi, da so koristi otroka poglavitna skrb staršev, država pa jim nudi različne oblike pomoč pri izvajanju njihove starševske odgovornosti kot tudi prepove izvajanje posameznih upravičenj iz starševske skrbi, ko je otrok ogrožen in njegova korist ni dovolj zavarovana.
Poleg represivnih ukrepov je zelo pomembno krepiti mehke ukrepe preprečevanja nasilja nad otroki. Tu so pri senzibilizaciji splošne in strokovne javnosti zelo pomembni projekti in akcije ozaveščanja o oblikah nasilja v družini ter izobraževanja o pozitivnem starševstvu in krepitve starševskih kompetenc, ki jih država redno sofinancira. Ministrstva v zadnjih letih tako preko specializiranih programov, izobraževanj in kampanj veliko pozornost namenjajo prav ozaveščanju o pomenu ničelne tolerance do nasilja vseh vrst, s strani Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa so sofinancirani tudi številni, za uporabnike brezplačni programi v podporo družini ter programi psihosocialne pomoči, ki so namenjeni izboljšanju medsebojnih odnosov in zmanjševanju čustvenih stisk otrok, mladostnikov, mladostnic oziroma njihovih družin. Vsebine teh programov so namenjene učenju učinkovite komunikacije, izboljšanja odnosov in pozitivne navezanosti v družini, izboljšanju socialnih kompetenc otrok, mladostnic in mladostnikov, izboljšanje sposobnosti obvladovanja čustev, gradnje pozitivne samopodobe, preventivno učenje reševanja raznovrstnih problemov, preventivno zmanjševanje vedenjskih in čustvenih težav, zmanjšanja čustvenih stisk, ipd. Nenazadnje pa je krepitev starševskih kompetenc in veščin komunikacije tudi eden od ciljev Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028, v okviru katere Slovenija zagotavlja tudi treninge starševstva in otrok, ki dokazano izboljšujejo starševske kompetence in pozitivno dolgoročno vplivajo na duševno zdravje in dobrobit otrok. Tudi v sklopu implementacije Družinskega zakonika je v prihodnje predvideno medresorsko zagotavljanje podpornih mrež storitev, predvidenih v sklopu načrta pomoči družini in otroku, kot je denimo program družinske terapije, psihiatrično zdravljenje, zdravljenje odvisnosti od alkohola ali nedovoljenih drog ter druge zdravstvene, izobraževalne in psihosocialne programe. Ukrepi za ozaveščanje staršev in širše javnosti za zdrav in celosten razvoj otroka od njegovih najzgodnejših dni pa bodo umeščeni tudi v Operativni program v novi finančni perspektivi za obdobje 2021-2027.
Pristojna ministrstva in inštitucije bomo še naprej podpirali raziskave in dejavnosti, s pomočjo katerih bomo ozavestili strokovno in laično javnost o nujnosti poznavanja razvojne psihologije otroka za njegov zdrav in celosten razvoj. Trenutno je v pripravi Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami za obdobje 2020–2025, ki bo še bolj usmerjena v medsektorsko sodelovanje različnih inštitucij, pristojnih za obravnavo nasilja v družini in nasilja nad otroki. Njen namen bo med drugim prepoznati ključna področja, pri katerih so zaznane pomanjkljivosti oziroma slabše delovanje na področju preprečevanja nasilja nad otroki ter opredeliti cilje in ukrepe za njihovo izboljšanje.