Ker moramo zaradi trenutne situacije ostati doma, pomeni da imamo večjo porabo vode in elektrike. Elektro distributerji so se že pridružili akciji z nižjo ceno energije, zato predlagamo, da se jim pridruži tudi komunala z nižjo položnico za čas ukrepa.
Če bo predlog prejel vsaj 16 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Na ministrstvu se zavedamo zahtevnih razmer v času trajanja epidemije in tudi v času po epidemiji. V ta namen smo proučili različne možnosti, ki se jih lokalne skupnosti lahko poslužujejo v okviru obstoječega sistema oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb.
Oskrba s pitno vodo je po določbah 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 49/06 — ZMetD, 66/06 — odl. US, 33/07 — ZPNačrt, 57/08 — ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 — ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 - GZ, 21/18 - ZNOrg in 84/18— ZIURKOE, v nadaljevanju: ZVO-1) obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja. Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb pa so infrastruktura lokalnega pomena. Predmetni 149. člen je tudi zakonska podlaga za ureditev cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljnjem besedilu: GJSVO). Na podlagi tega je Vlada Republike Slovenije z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19, v nadaljevanju: uredba MEDO) podrobneje določila metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb ter ukrepe in normative glede obračunavanja cen uporabnikom, medtem ko je pristojnost določanja višine cen in potrjevanje cen še vedno na nivoju lokalne skupnosti. S tretjim odstavkom 149. člena ZVO-1 je dana pravna podlaga, da vlada predpiše vrste nalog, ki se izvajajo v okviru GJSVO, metodologijo za oblikovanje cen, oskrbovalne standarde in tehnične, vzdrževalne, organizacijske ter druge ukrepe in normative za opravljanje navedenih javnih služb.
Izvajanje javnih služb mora zagotoviti občina, skladno s predpisi ki urejajo gospodarske javne službe. Po Zakonu o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 — ZJZP, 38/10 —- ZUKN in57/11- ORZGJS40) lahko lokalna skupnost zagotavlja gospodarske javne službe: v režijskem obratu, v obliki javnega gospodarskega zavoda, v javnem podjetju ter z dajanjem koncesij. Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12) pa v 4. členu jasno določa, da mora javno službo v eni izmed zgornjih oblik za območje celotne občine zagotavljati občina.
Lokalna skupnost lahko za čas trajanja epidemije oblikuje subvencijo na ceno infrastrukture. Uredba MEDO ima v 3. členu omejitev pri subvencioniranju cene v delu, ki se nanaša na infrastrukturo. Določa, da občina lahko prizna subvencijo v izračunu cen storitev javnih služb, ki se nanaša na ceno za infrastrukturo, za uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti. Lokalne skupnosti lahko v odloku v katerem določajo oblikovanje cene gospodarske javne službe ustrezno določijo tudi pravno podlago za oblikovanje subvencije. S predlaganim ukrepom bi se omogočilo, da so lahko tudi gospodarski subjekti, ki so uporabniki storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb, deležni znižanja cene omrežnine zaradi subvencije. Ukrep bi veljal za čas trajanja epidemije.
Na nivoju oblikovanja normativnega okvira izvajanja gospodarskih javnih služb pa Ministrstvo za okolje in prostor namerava preveriti in popraviti prilogo 1 k uredbi, ki določa amortizacijske stopnje opredmetenih osnovnih sredstev, ki spadajo v javno infrastrukturo, in amortizacijske stopnje osnovnih sredstev in naprav, ki niso javna infrastruktura, vendar se uporabljajo za opravljanje javne službe. To ima neposreden vpliv na ceno infrastrukture. Posamezne občine so namreč izrazile potrebo po spremembi amortizacijskih stopenj (podaljšanje življenjske dobe) posameznih vrst GJI. Ministrstvo namerava zato pozvati občine in GZS, da skupaj identificiramo na kakšen način to ustrezno urediti.
Prav tako podajamo razlago Uredbe MEDO v delu ki se nanaša na opredelitev izkoriščenosti gospodarske javne infrastrukture (GJI). Navedeno ima lahko velik vpliv na ceno GJI v celotni ceni komunalnih storitev. Obračunavanje amortizacije za osnovna sredstva gospodarske javne infrastrukture glede na stopnjo izkoriščanja zmogljivosti javne infrastrukture občinam omogoča skladno z ustrezno metodo časovnega amortiziranja zaračunati najemnino izvajalcu javne službe po ustrezno znižanih amortizacijskih stopnjah v času, ko se infrastruktura ne uporablja s polnimi zmogljivostmi oziroma ni vsa infrastruktura namenjena izvajanju obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja.
V 24. točki 2. člena Uredbe MEDO je opredeljena stopnja izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe kot razmerje med dejansko izkoriščenostjo zmogljivosti infrastrukture javne službe in največjo projektirano zmogljivostjo infrastrukture javne službe, pri kateri se lahko infrastruktura javne službe normalno uporablja za opravljanje storitev javne službe in pri kateri se lahko zagotavlja normalni standard storitev javne službe ob upoštevanju razpoložljive tehnike in veljavnih standardov. Izkoriščenost zmogljivosti infrastrukture javne službe določa, v kakšnem obsegu so zmogljivosti infrastrukture javne službe dejansko uporabljene za izvajanje javne službe.
Določanje stopnje izkoriščenosti gospodarske javne infrastrukture pri opredelitvi višine stroška amortizacije, ki se upošteva v znesku zaračunane najemnine, omogoča občinam obračunavanje najemnine izvajalcu na način, ki čim bolj enakomerno obremeni vse priključene uporabnike v celotni življenjski dobi gospodarske javne infrastrukture.
Uredba MEDO opredeljuje metodologijo, koliko stroškov se vključi v omrežnino oziroma ceno javne službe, katere cilj je, da se zagotovi nadomestitev celotne vrednosti osnovnega sredstva preko plačila cene uporabnikov javnih storitev v življenjski dobi osnovnega sredstva. Stopnja izkoriščenosti v Uredbi MEDO je sodilo, ki ga občine uporabijo za delitev najemnine po letih in med uporabniki. Izvajalec mora opredeliti stopnjo izkoriščenosti javne infrastrukture, ki je namenjena izvajanju javne službe, in stopnjo izkoriščenosti javne infrastrukture, ki je namenjena za izvajanje posebnih storitev in na ta način razmejiti stroške in posledično ceno do uporabnikov.
Uredba MEDO podaja tako možnosti uporabe sodila stopnje izkoriščenosti na dveh nivojih pri določanju višine najemnine, ki se vključi v upravičene stroške za oblikovanje cene omrežnine in pri določanju višine stroška omrežnine, ki ga izvajalec zaračuna uporabniku storitve javne službe. Navedeno pojasnilo po našem mnenju že danes predstavlja mehanizem, ki omogoča občini upravljanje s sredstvi zbranimi za gospodarsko javno infrastrukturo in oblikovanje cenovne politike, ki je vzdržna, sprejemljiva in dostopna za uporabnike.