21. 4. 2020
Odziv Ministrstva za javno upravo
V zvezi z navedenim predlogom odgovarjamo, da je, v skladu s prvim odstavkom 9. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18, v nadaljevanju: ZSPJS), osnovna plača javnega uslužbenca določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščeno delovno mesto oziroma naziv, na katerega je javni uslužbenec razporejen oziroma, ki ga je pridobil z napredovanjem, pri čemer se, v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZSPJS, delovna mesta oziroma nazivi v plačnih skupinah D, E, F, G, H, J in K ter v plačnih podskupinah C1, C2, C3, C5 in C6, uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti, v plačni skupini C4 z uredbo in v plačni skupini I z uredbo ali s kolektivnimi pogodbami. Izjema so delovna mesta oziroma nazivi v plačni podskupini C1, razen v državnem tožilstvu, ki se, v skladu s tretjim odstavkom 13. člena ZSPJS, uvrščajo v plačne razrede z aktom državnega organa, upoštevaje uvrstitev primerljivih delovnih mest in nazivov plačne skupine C v kolektivni pogodbi dejavnosti.
Delovna mesta uradnikov v državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti ter v drugih državnih organih so, v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZSPJS, delovna mesta plačne skupine C in se v plačne razrede v pretežni meri uvrščajo s Kolektivno pogodbo za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del (Uradni list RS, št. 60/08, 106/15, 51/16, 46/17, 58/17 – popr. in 80/18). Upoštevaje navedeno bi predlagan ukrep znižanja plač pomenil enostranski poseg v pravice, ki so sicer predmet kolektivnega dogovarjanja s socialnimi partnerji. Dopustnosti takšnega ukrepa, brez predhodnega usklajevanja s socialnimi partnerji, v trenutnih razmerah ni mogoče zadostno utemeljiti.