Uporaba knjižne slovenščine v sinhroniziranih risanih filmih

Odziv Ministrstva za kulturo

Ministrstvo za kulturo je spremljalo in spremlja jezikovnopolitično stanje v Sloveniji in ugotavlja, da spremembe Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) niso predvidene.

Zakon določa temeljna pravila o javni rabi slovenščine kot uradnega jezika v Republiki Sloveniji in slovenski jezik je določen na različnih področjih javnega življenja (uradno delovanje, vzgoja in izobraževanje, poslovanje s strankami, mediji itd.), za dve področji pa izrecno pove, da ju ne določa (četrti odstavek 2. člena ZJRS): "Ta zakon ne velja za jezik verskih obredov in opravil in, razen izjem v tem zakonu, za jezik umetnostnih besedil." Zakonodajalec je očitno presodil, da predstavljata zelo občutljivi področji človekove svobode in da bi bila zakonska regulacija neučinkovita ali bi lahko imela celo nasproten učinek.

ZJRS tudi ne predpisuje kakovosti jezika, tj. njegove knjižne različice (le ena izjema je, ko se predpisuje knjižnojezikovni standard, in sicer v 2. odstavku 15. člena, ki opredeljuje jezik na deklaracijah živil, zdravil in fitofarmacevtskih sredstev). V vseh drugih primerih zakon regulira rabo slovenskega jezika kot takega v odnosu do tujega jezika.

Pri sinhronizaciji risanih filmov je torej zaradi umetniške svobode in ustvarjalnosti ter prilagajanja tako govorcev kot govorcem v sodobnem času razumljiv in pomemben soobstoj slovenskega knjižnega jezika in vseh slovenskih narečij.