Uporaba knjižne slovenščine v sinhroniziranih risanih filmih
Predlagam, da se ob sinhroniziranju risanih filmov, namenjenih predvsem otroškemu občinstvu lahko v večinski meri uporablja le knjižna slovenščina.
To bi se lahko uredilo ali s spremembo 24. člena Zakona o javni rabi slovenščine ali s prepovedjo financiranja javnih sredstev za sinhronizacijo risanih filmov v nasprotju s predlogom in prepovedjo predvajanja le-teh na javni Rtv.
Obrazložitev:
Zdi se mi nesprejemljivo, da so otroci iz vseh delov države prisiljeni nekatere risane filme (za primer podajam npr. Ledeno dobo) spremljati v mešanici tujk in ljubljanskih slengizmov, in otroci potem posamezne besede te govorice ponavljajo naprej. Odgovor na podoben predlog je bil objavljen že leta 2017 s strani Ministrstva za kulturo, a me odgovor ni prepričal. Predlog se od tistega iz leta 2016 razlikuje po tem, da obravnava le sinhronizacijo risanih filmov, namenjenih (tudi) otrokom.
Torej bi načeloma morali prepovedati že v samem startu sinhroniziranje risank kot so Avtomobili, Ledena doba in še marsikaj podobnega? Že v samem originalu je uporabljen tip osebe, ki je nekako "poseben". S prevodom v čisto slovenščino se to pokvari.
Osebno bi potem podprl popolno prepoved sinhroniziranja risank. Naj sinhronizirajo le kakšnega Nodija, lokomotivčka Tomaža in podobne. Tam je uporabljena čista angleščina in se s samo sinhronizacijo ne pokvari celoten film.
Čez kak mesec pa še predlagaj, da ukinemo predvajanje filmov za mladostnike z besedami "fuck" "mother fucker" "son of a bitch" itd. Že poslovenjene te besede so zaradi samih podnapisov popolnoma spremenile film. Je kar težko prevajati. Že tako berem za kak gangsterski film da ljudi moti, da niso popolnoma prevedeni v slovenščino.
Sama nima nič proti uporabi narečij. Koliko spremlam risanke so sinhronizirane v različna narečja. Animirani filni, tisti 1,3 ure so pravilma strokovno sinhronizirani in tudi prevedeni.
Sama bi prepovedala sinhronizacijo krajših risank oz predvsem nanizank za mladino. Kot prvo so prevodi obup na ravni google translate kot drugo mladostniku možgani še bolj zakrknejo kot mu sicer.
Mislim, da bi morali te singronizacije prepovedati in uliniti. Sinhronizacije risank pa preverjati njihovo kakovost predo objavo.
Že to, da se sinhronizira je žalostno (recimo film Cars, kjer imaš enega hillbillyja iz teksasa, pa je sinhroniziran na štajerščino(?))... ampak ajde, razumem, otroci ne znajo še brat podnapisov.
Ampak če postaviš vse v popolno knjižno slovenščino, uničiš film. Knjižne slovenščine ne govori popolnoma nihče.. niti učiteljice slovenščine ne, kaj šele otroci.
Zakaj bi bilo žalostno sinhroniziranje filmov za otroke? Bi bilo boljše da ves kino sprašuje kaj je rekel ta in kaj on? Kljub naslovu ni namen predloga uporaba zgolj knjižne slovenščine, ampak mogoče zmanjšanje števila tujk, ali pa manj preferiranja zgolj enega slenga, ki marsikje predstavljajo že večino besedila. V starejših otroških/mladinskih filmih (npr. sreča na vrvici, poletje v školjki) prav tako morda niso govorili knjižne slovenščine, a vsaj slovensko so.
predlog v bistvu meji na nestrpnost.
s kakšno pravico sploh lahko kdorkoli reče da je katera koli govorica spakedravščina. in kakšno vezo ima to da ljubljanščina ni eno od avtohtonih narečij. Razen mogoče tega da opredelitev ne sledi razvoju jezika.
Mislim da nihče nima pravice sodit kaj je in kaj ni prav pri jeziku.
Že drugič se strinjava :) ...presenetljivo!
čak da pride spet kej od davkov oz progresivne obdavčitve.
Sem popravil del predloga, ki je bil za nekatere žaljiv, se opravičujem.
Narečna obarvanost Slovenije je jezikovna posebnost, ki smo jo kot Slovenci dolžni ohranjati. Vsako narečje je »slovensko«, za govorce narečja »pravilno«, za dialektologe »zanimivo«, za govorce ostalih narečij pa »tuje«. Prav je, da se kot govorci slovenskega jezika zavedamo posebnosti posameznih narečij, jih spoštujemo in se jih trudimo ohranjati.
Drži, ampak v vseh risankah slišimo večinoma ljubljansko narečje, npr. vipavskega narečja jaz v risanki še nisem slišal, pam prekmurskega tudi ne.
je bilo pa veliko štajerskega, gorenjskega, dolenjskega, primorskega... vsega je dovolj. narečja pač naredijo sinhronizacijo bolj domačo, uporaba knjižne slovenščine pa v sinhronizaciji izpade togo. že v slovenskih filmih kadar govorijo knjižno izpade butasto, ker vsi vemo da se nihče tako ne pogovarja.
to s tem prekmurskim narečjem dostikrat poslušam, kako je zapostavljeno... ampak je pa tudi butast argument oz. jamranje zakaj je treba podnapise, oz. zakaj ga ni v sinhronizaciji.
Za začetek prekmurščina žal večini slovencev ni 100% razumljiva, zato rabi podnapise, kar pomeni da bi bila risanka sinhronizirana v prekmurščino ciljno usmerjena za prekmurske otroke. Ostali je ne bi razumeli, ker podnapisov itak še ne znajo brat - lol.
Verjetno je to tudi razlog da se ne sinhronizira v prekmurščino, ker pač tega nihče ne financira.