15. 6. 2020
Odziv Ministrstva za zdravje
Skladno z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17), (v nadaljevanju Pravilnik), mora biti pitna voda zdravstveno ustrezna, kar pomeni, da ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi, in skladna z mejnimi vrednostmi parametrov, ki so določeni v Pravilniku.
V Sloveniji imamo veliko dobrih virov pitne vode in ponekod postopka priprave pitne vode ni potrebno izvajati. Večji del Slovenije pa vendarle leži na kraškem območju, kjer so viri pitne vode zelo izpostavljeni vplivom površinske vode (le ta je lahko velikokrat onesnažena). Poleg tega imamo tudi območja, kjer se intenzivneje izvaja kmetijstvo. Na teh območjih, oziroma na vseh območjih, kjer ni možno zagotavljati stalne skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode, je zaradi varovanja zdravja ljudi priprava pitne vode nujno potrebno opravilo upravljavcev sistemov za oskrbo s pitno vodo. Priprava pitne vode pomeni fizikalno in kemijsko obdelavo vode, s katero se zagotovi njena skladnost in zdravstvena ustreznost. Kloriranje pitne vode pomeni najpogostejši postopek priprave pitne vode s tako imenovano dezinfekcijo. Za dezinfekcijo se lahko uporabljajo različne kemikalije in postopki (plinski klor, natrijev hipoklorit, klorov dioksid, ozon, ultravijolični žarki).
Poraba sredstev za dezinfekcijo pitne vode se sistematično na nivoju države ne spremlja, saj se ta sredstva uporabljajo tako za samo dezinfekcijo pitne vode kot tudi za čiščenje sistemov in naprav za oskrbo s pitno vodo v času, ko se voda ne dobavlja uporabnikom pitne vode. V okviru monitoringa pitne vode se spremlja učinkovitost izvajanja dezinfekcije, vsebnost klorovih spojin v pitni vodi ter vsebnost stranskih produktov dezinfekcije. Mejne vrednosti za najpogostejše snovi, ki se v pitni vodi nahajajo zaradi izvajanja dezinfekcije, so predpisane v Pravilniku. V Sloveniji se z monitoringom pitne vode ne zaznava povišanih vrednosti teh snovi v pitni vodi in vsi vzorci so glede tega skladni. Podrobnejše podatke je mogoče dobiti v letnih poročilih o kakovosti pitne vode.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je v nedavno objavljenem Seznamu snovi za pripravo vode in postopkov dezinfekcije podal strokovne usmeritve glede postopkov dezinfekcije in uporabe različnih sredstev za samo izvajanje dezinfekcije. S tem dokumentom smo v Sloveniji dobili pomembno dopolnitev zahtev Pravilnika, kjer so podrobno opisane zahteve za posamezen postopek ter obseg in pogostost preskušanj, ki jih mora izvajati upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo.
Mednarodna agencija za raziskovanje raka IARC uvršča klor, oz. hipoklorno kislino in hipoklorit, ki nastaja v reakciji klora z vodo, v skupino 3, kar pomeni, da ga ni mogoče razvrstiti glede rakotvornosti za človeka. V procesu dezinfekcije pitne vode s kloriranjem lahko kot stranski produkti nastajajo snovi, med katerimi imajo nekatere tudi kancerogene lastnosti. Njihova koncentracija bo večja v vodi, ki je bolj obremenjena z organsko snovjo. Ključnega pomena je odstranitev teh organskih snovi iz surove vode s postopki sedimentacije, koagulacije in filtracije pred začetkom izvajanja dezinfekcije. Na ta način zmanjšamo tvorbo oziroma vsebnost škodljivih stranskih produktov dezinfekcije v pitni vodi.
UV dezinfekcija je lahko učinkovita, če so izpolnjeni predpogoji za delovanje UV naprave. Največja pomanjkljivost te metode v primerjavi s kloriranjem je, da ne zagotavlja rezidualnega učinka dezinfekcije v procesu distribucije pitne vode v vodovodnem omrežju. Tako se povečuje možnost pojava/obstoja mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v pitni vodi v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje ljudi. V Sloveniji se glede na različne vire pitne vode in glede na tehnično-ekonomske zmožnosti izvaja dezinfekcija pitne vode tako z različnimi pripravki na osnovi klora kot tudi z uporabo UV žarkov in ozona.
Zadevni predlog ne pomeni, da je potrebno nemudoma uvajati nove ukrepe in postopke za izboljšanje kakovosti pitne vode v Sloveniji. S sprejetjem predlaganih sprememb evropske direktive o pitni vodi bo potrebno tudi v Sloveniji dopolniti posamezna določila v zvezi s kakovostjo in oskrbo s pitno vodo. S temi določili se bo zagotavljalo, da se bo priprava pitne vode izvajala še optimalneje, in da bo iz naših pip pritekala še bolj čista in kakovostna pitna voda.