Dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Spoštovani,
V času, ko je aktualna politična tema ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega prispevka za zdravstveno zavarovanje s solidarnostno lestvico glede na višino dohodkov, bi bilo potrebno razmisliti ali je višina prejemkov dovolj za določitev višine obveznega prispevka. Dejstvo je namreč, da imamo uporabniki zdravstvenih storitev zelo različne življenjske sloge in navade in s tem tudi zelo različne stopnje tveganja za nastanek bolezni. Enak prispevek za vse, ali solidarnostna lestvica, ki upošteva le dohodke, je namreč diskriminatorna, saj enako obravnava pijance in abstinente, kadilce in nekadilce, tiste s prekomerno in primerno telesno težo, sprehajalce in ljubitelje tveganih adrenalinskih športov, ipd. Solidarnostna lestvica bi torej morala uvesti tudi nekakšen indeks tveganosti življenjskega sloga, ki bi ga vsakomur določil njegov osebni ali lečeči zdravnik in bi vplivala na višino posameznikovega prispevka za zdravstveno zavarovanje. Tako bi vsi, ki so zaradi svojega tveganega življenjskega sloga izpostavljeni obolenjem, ki so posledica alkohola, kajenja, debelosti, ipd. morali plačevati primerno višji prispevek. Tovrstne bolezni namreč ZZZS stanejo več sto milijonov letno, pri čemer se sedaj vsi tovrstni stroški pokrivajo solidarnostno z enakim prispevkom, kar pomeni diskriminatorno obravnavo vseh z netveganim življenjskim slogom. Če bi vse, ki so s svojim življenjskim slogom izpostavljeni visokim tveganjem obolevnosti obremenili s primerno visokim prispevkom, bi to verjetno marsikoga lahko pripravilo do tega, da bi spremenil svoj življenjski slog, kar bi posledično prineslo nezanemarljive prihranke blagajni ZZZS in zmanjšalo obremenitve v zdravstvu.
Lep pozdrav,