9. 3. 2020
Odziv Ministrstva za kulturo
Ministrstvo za kulturo, Urad za verske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: MK) je dne 26. 2. 2020 od Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje prejelo elektronsko sporočilo - Predlagam.vladi.si predlog 10789-35: Ukinite plačevanja prispevkov župnikom iz proračuna. Iz vsebine navedenega sporočila je razbrati predlog, da naj se zaradi načela enakosti pred zakonom oziroma ker država vsem zaposlenim (razen brezposelnim) ne plačuje prispevkov, in ker ima Katoliška Cerkev v Sloveniji dovolj premoženja in prihodkov, ukine državno plačevanje prispevkom župnikom oziroma njegovo pravno podlago – posebno pravico iz 27. člen Zakona o verski svobodi (v nadaljnjem besedilu: ZVS).
Določba 27. člena ZVS nalaga državi državno financiranje posebne pravice verskih skupnosti – pravice do namenske državne finančne pomoči za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost uslužbencev cerkva in drugih verskih skupnosti, ki jo literatura praviloma razume kot neposredno državno financiranje religije/verskih skupnosti oziroma financiranje verske dejavnosti verskih skupnosti in dosedaj še ni bila predmet ustavnosodne presoje. Iz 123. točke obrazložitve ustavnosodne odločbe je razvidno, da državno financiranje posebnih pravic verskih skupnosti (med katere je zakonodajalec umestil tudi pravico iz 27. člena ZVS) ni v neskladju z ustavo, če se v konkretnem primeru zagotovi ločenost države in verskih skupnosti (versko nevtralnost države) in enakopravno obravnavo verskih skupnosti. Kriteriji razlikovanja med tistimi verskimi skupnostmi, ki jih lahko financira država in s tem lahko pridobijo dodatne ugodnosti, in tistimi, ki se za to ne morejo potegovati, ne smejo biti nerazumni oziroma arbitrarni (spoštovati morajo načelo enakopravnosti verskih skupnosti iz 7. člena ustave kot posebni izraz splošnega načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena ustave). Iz 124. točke obrazložitve ustavnosodne odločbe je razvidno, da je npr. število vernikov ustrezen kriterij oziroma ustrezna zakonodajna rešitev, ki omogoča registriranim, starejšim in večjim verskim skupnostim posebne pravice, ki jih prvi odstavek 41. člena ustave ne zahteva in ki niso v neskladju s prvim odstavkom 7. člena ustave.
Po oceni MK je 1000 pripadnikov registrirane verske skupnosti na enega verskega uslužbenca razumen in nearbitraren kriterij za pridobitev posebne pravice, ki spoštuje načelo enakopravnosti in ki ga lahko s pridobitvijo novih pripadnikov in članov izpolnijo vse verske skupnosti.
MK v zvezi s predlogom za ukinitev posebne pravice iz 27. člena ZVS ugotavlja, da je urejanje te posebne pravice v polju proste presoje zakonodajalca in da aktualna koalicijska pogodba ne načrtuje sprememb te pravice.