29. 9. 2020
Odziv Ministrstva za finance
Nadzor nad delom lokalnih skupnosti lahko v grobem razdelimo na nadzor nad zakonitostjo poslovanja in nadzor nad porabo javnih sredstev.
1. Nadzor nad zakonitostjo poslovanja
Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a) v 144. členu določa, da državni organi nadzorujejo zakonitost dela organov lokalnih skupnosti.
Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE; v nadaljevanju: ZLS) to določbo ponovi in določa, da v zadevah, ki jih na občine prenese država, državni organi opravljajo tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. Državni nadzor nad delom organov lokalnih skupnosti izvršujejo vlada in ministrstva. Nadzorstvo nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov občin v zadevah iz njihove pristojnosti izvršujejo ministrstva, vsako na svojem področju. Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. Ministrstvo mora opozoriti organ občine, za katerega meni, da je izdal akt, ki ni v skladu z ustavo in zakonom, in mu predlagati ustrezne rešitve. Ministrstvo mora opozoriti pristojni občinski organ tudi, če ugotovi, da občinska uprava ne ravna v skladu z zakonom ali drugim predpisom, in predlagati ustrezne ukrepe. Če organ občine ne uskladi svojega splošnega akta z ustavo ali zakonom, mora ministrstvo predlagati vladi, da zahteva začetek postopka pred ustavnim sodiščem za oceno skladnosti splošnega akta občine z ustavo in zakonom. Na predlog ministrstva vlada predlaga ustavnemu sodišču, da zadrži izvrševanje splošnega akta občine, za katerega ministrstvo oziroma vlada meni, da bi z njegovo izvršitvijo lahko nastale večje motnje v izvrševanju nalog občine in bi zato nastale škodljive posledice za zdravje ali življenje ljudi, ali večja gospodarska škoda, ali pa bi izvrševanje takega akta pomenilo kršitev z ustavo in zakonom zagotovljenih pravic in svoboščin občanov.
2. Nadzor porabe javnih sredstev
Na podlagi 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) je Nadzorni odbor občine najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor: opravlja nadzor nad ravnanjem s premoženjem občine, nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev, nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev. Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v roku petnajst dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
Nadzor nad finančnim ravnanjem občin ureja Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), ki poleg sestave, priprave in izvrševanje proračuna Republike Slovenije in proračunov lokalnih samoupravnih skupnosti, upravljanja s premoženjem države in občin, zadolževanja države oziroma občin, poroštva države oziroma občin, upravljanja njihovih dolgov in računovodstva določa tudi tri vrste proračunskega nadzora: notranji finančni nadzor preko sistema notranjih kontrol, notranjo revizijo z organizacijo notranje revizijske službe in inšpekcijski nadzor, ki ga izvajajo proračunski inšpektorji za sredstva prejeta iz državnega proračuna.
Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: računsko sodišče) je na podlagi Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01 in 109/12) najvišji revizijski organ za kontrolo državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji. Mnenje o poslovanju, ki ga izda računsko sodišče mora spoštovati vsak državni organ, organ lokalne skupnosti in vsak uporabnik javnih sredstev, na katerega poslovanje se mnenje nanaša. Poleg revizijske pristojnosti računsko sodišče lahko tudi svetuje uporabnikom javnih sredstev. Predsednik računskega sodišča lahko na podlagi 43. člena Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 91/01) poda svetu lokalne skupnosti predlog za razrešitev nadzornega odbora lokalne skupnosti, če meni, da svojih nalog ne opravlja ali jih ne opravlja ustrezno.
Poleg omenjenih nadzorov nad zakonitostjo poslovanja in porabe javnih sredstev je z namenom krepitve delovanja pravne države, integritete in transparentnosti ter za preprečevanje korupcije in preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov potrebno omeniti samostojen in neodvisen državni organ, ki ima na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) širok nabor pristojnosti, vse od preprečevanja korupcije in krepitve integritete do nadzora ter preiskovanja sumov domnevnih koruptivnih ravnanj in drugih nepravilnosti. Zakon določa vrsto omejitev tudi za funkcionarje v organih lokalnih skupnosti in javne uslužbence na podlagi nezdružljivosti funkcij, omejitev poslovanja, nasprotja interesov in omejitev pri sprejemanju daril, ki jih nadzira Komisija za preprečevanje korupcije.
Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF) v 100. členu določa omejitve pri poslovanju uradnikov in konflikt interesov pri opravljanju njihovih nalog. Nadzor izvaja Inšpektorat za javni sektor na Ministrstvu za javno upravo.
Ob upoštevanju dejstva, da so občine kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti samostojne in finančno avtonomne pri svojem delovanju menimo, da je nadzor nad porabo javnih sredstev s strani državnih organov ustrezno urejen. V pristojnosti in odgovornosti občinskih svetov pa je, da v Nadzorni odbor občine imenujejo kompetentne in strokovne osebe za izvajanje neodvisnih in nepristranskih nadzorov.