Dela prosti dnevi za praznik

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Področje praznikov in dela prostih dni je urejeno z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju  ZPDPD). Urejanje praznikov sodi na področje državne ureditve v Republiki Sloveniji, v katero spadajo tudi splošni državni akti, simboli in prazniki. Na opredelitve praznikov in dela prostih dni pa se navezujejo tudi rešitve v delovni zakonodaji, ki dajejo delavcem pravico do odsotnosti z dela na prazničen in dela prost dan, s pravico do nadomestila plače oziroma do posebnega vrednotenja dela, če morajo delavci, zaradi nepretrganega delovnega oziroma proizvodnega procesa ali posebne narave dela, delati na ta dan.

Pravico do odsotnosti z dela zaradi praznovanj opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) v 166. členu, pravica do nadomestila plače v primerih odsotnosti z dela zaradi z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni je urejena v 137. členu ZDR-1, pravica do dodatka za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa za delo na praznike in dela proste dni po zakonu, pa je opredeljena v 128. členu ZDR-1. Višina teh dodatkov se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Upoštevaje 3. člen ZPDPD se državni praznik ali dela prost dan, ki pride na nedeljo, ne prenaša na naslednji delovni dan. Pred sprejemom ZPDPD v letu 1991 je zakonodaja, ki je urejala področje praznikov in dela prostih dni (t.j. Zakon o praznikih Socialistične federativne republike Jugoslavije – Uradni list SFRJ, št. 6/73 in Zakon o republiških praznikih in dela prostih dnevih v Socialistični Republiki Sloveniji – Uradni list SRS, št. 33/89) dejansko določala, da se je v primeru, da je kateri od dvodnevnih praznikov padel na nedeljo, štel za praznik tudi prvi naslednji delovni dan po teh dveh dneh. Prazniki, ki so se praznovali en dan, pa se v primeru, da so padli na nedeljo, tudi po prejšnji ureditvi niso prenašali na naslednji delovni dan. Prazniki, ki so padli na soboto se nikoli niso prenašali.

Veljavna pravna ureditev v Republiki Sloveniji, ki ne predvideva prenašanja prazničnih in dela prostih dni, je v obdobjih oziroma v koledarskih letih, v katerih več praznikov in dela prostih dni pade na soboto in/ali nedeljo deležna posameznih kritik in predlogov v smeri ponovne ureditve možnosti prenašanja prazničnih in dela prostih dni na delovnik, vendar je po naši oceni primerno in potrebno izpostavljeno problematiko obravnavati v nekoliko širšem kontekstu. V tem okviru velja opozoriti na primerjalno pravno ureditev v državah članicah Evropske unije, iz katere izhaja, da se v večini držav članic Evropske unije prazniki, ki padejo na soboto ali nedeljo, ne prenašajo na naslednji delovni dan. Nadalje ne gre spregledati dejstva, da ima obravnavani predlog za posledico povečano število dni odsotnosti z dela zaradi praznovanja, kar pomeni dodaten izpad delovnih ur oziroma povečanje obveznosti za delodajalce in tako vpliva na zmanjšano konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Predlogi, podobni obravnavanemu, so bili predmet razprave že v fazi priprave veljavnega ZPDPD, prevladalo pa je stališče, da je prenos praznikov in dela prostih dni, ki pridejo na nedeljo, na naslednji delovni dan, v neskladju z namenom praznikov in dela prostih dni, ki je v praznovanju oziroma obeleževanju dogodkov, ki se zakonsko določajo kot prazniki in dela prosti dnevi, ne pa v podaljševanju plačane odsotnosti z dela v naslednji delovni teden, v primerih, ko praznik ali dela prost dan sovpada z običajnim dnevom tedenskega počitka. Ob tem dodajamo, da je počitku oziroma obnovi psihofizičnih in delovnih sposobnosti delavca namenjen institut letnega dopusta, pri čemer se v dneve letnega dopusta ne vštevajo opravičene odsotnosti z dela, med katere spada tudi odsotnost z dela zaradi praznovanja.

Glede na navedeno menimo, da ni utemeljenih argumentov za spreminjanje zakona v smislu izpostavljenega predloga.