Dela prosti dnevi za praznik
Predlagam premaknitev vseh praznikov, ki pridejo na vikend na delovnik. Tako izenacimo stevilo delovnih dni in tako imajo urejeno v nekaterih evropskih drzavah.
Predlagam premaknitev vseh praznikov, ki pridejo na vikend na delovnik. Tako izenacimo stevilo delovnih dni in tako imajo urejeno v nekaterih evropskih drzavah.
Če bo predlog prejel vsaj 35 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Področje praznikov in dela prostih dni je urejeno z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZPDPD). Urejanje praznikov sodi na področje državne ureditve v Republiki Sloveniji, v katero spadajo tudi splošni državni akti, simboli in prazniki. Na opredelitve praznikov in dela prostih dni pa se navezujejo tudi rešitve v delovni zakonodaji, ki dajejo delavcem pravico do odsotnosti z dela na prazničen in dela prost dan, s pravico do nadomestila plače oziroma do posebnega vrednotenja dela, če morajo delavci, zaradi nepretrganega delovnega oziroma proizvodnega procesa ali posebne narave dela, delati na ta dan.
Pravico do odsotnosti z dela zaradi praznovanj opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) v 166. členu, pravica do nadomestila plače v primerih odsotnosti z dela zaradi z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni je urejena v 137. členu ZDR-1, pravica do dodatka za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa za delo na praznike in dela proste dni po zakonu, pa je opredeljena v 128. členu ZDR-1. Višina teh dodatkov se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
Upoštevaje 3. člen ZPDPD se državni praznik ali dela prost dan, ki pride na nedeljo, ne prenaša na naslednji delovni dan. Pred sprejemom ZPDPD v letu 1991 je zakonodaja, ki je urejala področje praznikov in dela prostih dni (t.j. Zakon o praznikih Socialistične federativne republike Jugoslavije – Uradni list SFRJ, št. 6/73 in Zakon o republiških praznikih in dela prostih dnevih v Socialistični Republiki Sloveniji – Uradni list SRS, št. 33/89) dejansko določala, da se je v primeru, da je kateri od dvodnevnih praznikov padel na nedeljo, štel za praznik tudi prvi naslednji delovni dan po teh dveh dneh. Prazniki, ki so se praznovali en dan, pa se v primeru, da so padli na nedeljo, tudi po prejšnji ureditvi niso prenašali na naslednji delovni dan. Prazniki, ki so padli na soboto se nikoli niso prenašali.
Veljavna pravna ureditev v Republiki Sloveniji, ki ne predvideva prenašanja prazničnih in dela prostih dni, je v obdobjih oziroma v koledarskih letih, v katerih več praznikov in dela prostih dni pade na soboto in/ali nedeljo deležna posameznih kritik in predlogov v smeri ponovne ureditve možnosti prenašanja prazničnih in dela prostih dni na delovnik, vendar je po naši oceni primerno in potrebno izpostavljeno problematiko obravnavati v nekoliko širšem kontekstu. V tem okviru velja opozoriti na primerjalno pravno ureditev v državah članicah Evropske unije, iz katere izhaja, da se v večini držav članic Evropske unije prazniki, ki padejo na soboto ali nedeljo, ne prenašajo na naslednji delovni dan. Nadalje ne gre spregledati dejstva, da ima obravnavani predlog za posledico povečano število dni odsotnosti z dela zaradi praznovanja, kar pomeni dodaten izpad delovnih ur oziroma povečanje obveznosti za delodajalce in tako vpliva na zmanjšano konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Predlogi, podobni obravnavanemu, so bili predmet razprave že v fazi priprave veljavnega ZPDPD, prevladalo pa je stališče, da je prenos praznikov in dela prostih dni, ki pridejo na nedeljo, na naslednji delovni dan, v neskladju z namenom praznikov in dela prostih dni, ki je v praznovanju oziroma obeleževanju dogodkov, ki se zakonsko določajo kot prazniki in dela prosti dnevi, ne pa v podaljševanju plačane odsotnosti z dela v naslednji delovni teden, v primerih, ko praznik ali dela prost dan sovpada z običajnim dnevom tedenskega počitka. Ob tem dodajamo, da je počitku oziroma obnovi psihofizičnih in delovnih sposobnosti delavca namenjen institut letnega dopusta, pri čemer se v dneve letnega dopusta ne vštevajo opravičene odsotnosti z dela, med katere spada tudi odsotnost z dela zaradi praznovanja.
Glede na navedeno menimo, da ni utemeljenih argumentov za spreminjanje zakona v smislu izpostavljenega predloga.
Pravilno!
butast odgovor ministrstva.
Vsi odgovori so jim butasti
Podpiram, če se potem na praznik- proste dneve zapre trgovine, nakupovalne centre in vse ostalo, kar ni nujno potrebno, da je tisti dan odprto, da dela. Tudi trgovka, med. sestra in drugi imajo družino (ali druge interese) in bi rada imela prosti dan kot vsi ostali državljani.
Kaj bo pa pocela ta dan? Smucat ne more, ker so smucisca zaprta, ker so ljudje, ki delajo tam, doma. V gostilno ne more, ker sta tudi kelnarca in kuhar doma. Do mesta ne more, ker je voznik avtobusa doma. Se zbolet ne sme, ker so tudi ostale medicinske sestre doma. TV ne oddaja, ker so novinarji doma. Radio enako. Ce slucajno internet ne dela, pac ne dela, ker tudi tehnikov ni.
hej Burek mogoče ima otroke pa bodo šli malo na sprehod v naravo ali pa bo imela končno čas nardit otroka
S kom, če še na zmenek ne more, ker busi ne peljejo ta dan?
ker nima nog?
Koliko dejansko "praznujemo" državne praznike? Veliko nas je, ki nam je bolj kot pomen praznika bolj pomemben da je dodatni dela prost dan. Če pade na vikend, praznik nima pomena. Čemu 1. in 2. maj, praznik dela, če bi bila na vikend?
Tako da ja. Strinjam se, da se v primeru da praznik pade na vikend, dela prost dan določi najbližji delovni dan.
Praznikov nimamo zato, da dobimo dela proste dni. Zato so nedelje. Nekateri prazniki so dela prosti dnevi zato, da lažje praznujemo, če pride praznik na nedeljo, pa praznovanje ni moteno.
Koliko delovnih dni na leto potrebujemo, da bomo dobro živeli je zelo težko vprašanje na katerega nihče ne ve odgovora.
Optimalno bi bilo, da bi vsako leto imeli fiksno stevilo praznikov, ki so tudi dela prosti dnevi. UK ima to lepo urejeno, ce pade praznik na vikend je potem dela prost prvi delovni dan, najveckrat je to ponedeljek.
Citiram: "If a bank holiday is on a weekend, a ‘substitute’ weekday becomes a bank holiday, normally the following Monday."
Vir: www.gov.uk/bank-holidays
Načeloma je to letos samo problem in še kakšno leto vmes. Drugače pa tako s tem ni težav. A novo leto bi tudi premaknil ali kako?
Po drugi strani pa zopet - če so prazniki je manj delovnih dni in manjša plača pa zopet nobenemu ne paše. Torej, kaj točno se želi?
men delodajalec govori da bi vse praznike ukinu
... pa če bi se le dalo, nič plače dal ...
Jaz predlagam da se nadomeščajo na prvi naslednji ponedeljek oz torek, če sta dva zaporedna praznika.
primer za leto 2020:
- Prešernov dan sobota, 8. 2. 2020, bi se nadomeščal 10. februarja.
- praznik dela sobota, 2. 5. 2020, bi se nadomeščal 4. maja
- binkošti nedelja, 31. 5. 2020, nadomeščanje 1. junija
- Marijino vnebovzetje sobota, 15. 8. 2020, nadomeščanje 17. avgusta
- dan reformacije sobota, 31. 10. 2020, nadomeščanje 2. november
- dan spomina na mrtve nedelja, 1. 11. 2020, nadomeščanje 3. novembra
- dan samostojnosti in enotnosti sobota, 26. 12. 2020, nadomeščanje 28.12. 2020
Skratka, da je vsako leto tistih 14 dela prostih dni, ne glede na to ali praznik pride na vikend ali ne.
Saj predlog je všečen sploh letos, ko je veliko praznikov na vikend. Ampak da bi imelio pa veliko Evropskih držav tako ureditev pa res ne bi vedela. Pa delam v mednarodnem okolju.
Katere države pa imajo tako ureditev? Jaz vem le za Srbijo.
Ali je pomembno kako imajo drugje urejeno?
Ne ni pomembno je pa predlagatelj navedel da imajo v kar nekaj evropskih državah tako urejeno, zato me je zanimalo. Drugače meni kot delojemalcu bi bil predlog všečen je pa nerealen in na ravni nekih predvolilnih političnih obljub.
Glih kako sem hotel predlagati točno to
NUJEN INTERVENTNI ZAKON ZA POPRAVO TE NEZASLIŠANE KRIVICE!
Če se lahko plače v upravi premikajo gor-dol odvisno od tega kdaj pade plačilni dan (petek, sob. ned. pon) se premakne izpl. dan, zakaj ne bi razveselili narod tudi na ta način. Ni čisto isto, ampak ne bi bilo nič narobe. 95 % državljanov bi bilo ZA. 5% preambicioznih deloholikov bi sicer bilo razočaranih, ampak bi preživeli.
"in tako imajo urejeno v nekaterih evropskih drzavah" Tega pa nisem vedel.
Za
> Če se lahko plače v upravi premikajo gor-dol odvisno od tega kdaj pade plačilni dan (petek, sob. ned. pon) se premakne izpl. dan
???