Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Prepoved komercialnega oglaševanja ob avtocestah

1127 OGLEDOV 17 KOMENTARJEV

Spoštovani,

v zadnjem času vedno več oglasnih panojev kazi pokrajino ob slovenskih avtocestah. Predlagam, da se to z ustrezno uredbo za komercialno oglaševanje (izjema so lahko turistične znamenitosti) prepove, tudi na zasebnih zemljiščih ob dovolj širokem pasu avtoceste. Zgled je lahko ureditev pri severnih sosedih.

 

Hvala in lep pozdrav.

59 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 16 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR B brb9 4 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


20. 1. 2020

Odziv Ministrstva za infrastruturo

uvodoma moramo poudariti, da je postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje ob javnih cestah oziroma njihovi neposredni bližini moteče, saj  ti objekti po eni strani odvračajo pozornost voznikov, kar negativno vpliva na prometno varnost, po drugi strani pa kazijo naravni prostor. Ob vsem tem pa lahko v primeru neustrezne postavitve predstavljajo tudi veliko nevarnost za udeležence cestnega prometa. Dejstvo je, da tovrstnih oglasnih objektov oziroma površin ni mogoče in tudi v bodoče ne bo mogoče v celoti prepovedati, prizadevamo pa si z restriktivnimi ukrepi v kar največji možni meri omejiti postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje. Zakon o cestah iz leta 2010 predstavlja na področju oglaševanja ob državnih cestah pomemben mejnik, saj so se pogoji postavljanja objektov za obveščanje in oglaševanje v veliki meri zaostrili. Tako sta postavljanje in uporaba objektov za obveščanje in oglaševanje v območju državne ceste zunaj naselja prepovedani. Ne glede na navedeno sta postavljanje in uporaba objektov za obveščanje in oglaševanje, ki so opredeljeni kot enostavni objekti, ob državnih cestah zunaj naselja (avtoceste in hitre ceste ter druge državne ceste zunaj naselja) dovoljeni:

  • če so obvestila namenjena izboljšanju prometne varnosti,
  • če se z obvestili upravljavca ceste podajajo udeležencem cestnega prometa pomembne informacije in zanje ni predpisana prometna signalizacija,
  • če se oglašuje gospodarski subjekt, ki dejavnost izvaja v stavbi zgrajeni v varovalnem pasu državne ceste,
  • če se objekt za obveščanje in oglaševanje postavlja na servisne prometne površine državne ceste ali druge površine, ki so v lasti fizičnih ali pravnih oseb, pod pogojem da vsebina obvestila oziroma oglasa ni vidna z državne ceste.

Objekti za obveščanje in oglaševanje se ob državnih cestah v naselju lahko postavljajo in uporabljajo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije. Postavljanje in uporaba elektronskih prikazovalnikov v območju državne ceste je prepovedano. Svetlobne vitrine se lahko ob državnih cestah v naselju postavljajo zunaj vozišča državne ceste. Poleg tega so se z zadnjo spremembo Zakona o cestah iz leta 2018 zvišale globe za kršitve v zvezi z oglaševanjem iz razloga, da bi odvračale potencialne kršitelje od nedovoljenih ravnanj.

Na področju oglaševanja v širšem pomenu gre za kompleksno problematiko, ki zadeva ne samo zakonodajo s področja cestne infrastrukture, ampak tudi zlasti zakonodajo s področja urejanja prostora, gradnje in kmetijstva. Zakonodaja s področja cestne infrastrukture lahko rabo prostora omejuje zgolj v varovalnem pasu javne ceste, kar pomeni, da so subjekti pri izvajanju aktivnosti v tem prostoru vezani na soglasje upravljavca  javne ceste. Posledično so tudi pristojnosti inšpekcije, pristojne za ceste, prostorsko omejene z mejo varovalnega pasu. Širina varovalnega pasu je odvisna od kategorije posamezne vrste ceste, pri čemer ocenjujemo, da so veljavne širine varovalnih pasov povsem ustrezne z vidika zagotavljanja varstva javne ceste in prometa na njej. Ker je raba prostora v varovalnem pasu omejena, to pomeni, da je izvajanje lastninske pravice v stvarno pravnem smislu omejeno, zato bi bilo širjenje varovalnih pasov izven sedanjih okvirov lahko pravno vprašljivo z vidika varstva lastninske pravice in načela sorazmernosti kot enega temeljnih postulatov, ki se upošteva pri presoji upravičenosti posegov v z Ustavo Republike Slovenije in drugimi zakoni zagotovljene pravice.

Žal se v praksi pogosto dogaja, da se oglaševalska podjetja odločijo za postavitev objektov za obveščanje in oglaševanja na zemljiščih zunaj varovalnih pasov ceste, s čimer se izognejo zahtevam in omejitvam, ki jih predpisuje zakonodaja s področja cestne infrastrukture, pa tudi nadzoru pristojne inšpekcije za ceste. Tako se objekti za obveščanje in oglaševanje postavljajo tudi na zemljiščih, ki so v občinskih prostorskih aktih opredeljena kot kmetijska zemljišča in niso znotraj varovalnega pasu ceste, čeprav so gradnja določenih objektov na kmetijskih zemljiščih oziroma posegi na teh zemljiščih dopustni le, če to določa in pod pogoji, ki jih določa prostorski akt občine, na območju katere se to zemljišče nahaja. Kateri objekti, posegi oziroma ureditve so na kmetijskih zemljiščih dopustne, določa Zakon o kmetijskih zemljiščih.  V skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih postavitev objektov za oglaševanje na kmetijskih zemljiščih ni dopustna. Ob tem je treba omeniti, da je v veljavi sicer še nekaj občinskih prostorskih aktov, ki gradnjo objektov za oglaševanje na kmetijskih zemljišč dopuščajo.

Problematika postavljanja objektov za obveščanje in oglaševanje pa zadeva tudi področje gradbenih predpisov. Objekti za obveščanje in oglaševanje so po svoji pojavnosti zelo raznovrstni posegi v urbano in naravno krajino, kar pogojuje tudi sistem njihovega nadzora. Pristojnost gradbene inšpekcije je omejena na postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje, kot so opredeljeni v področnih predpisih. V veliko primerih so objekti za obveščanje in oglaševanje enostavni objekti, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja ali celo sploh niso objekti (so premični, nameščeni na vozila, fasade, ograje itd.). Del oglaševalskih posegov v prostor je torej mogoče klasificirati kot objekt, nekateri pa to niso. Pri tem velja izpostaviti, da se večina oglaševalskih objektov uvršča med enostavne objekte, ki se jih lahko gradi brez gradbenega dovoljenja. Možnost njihove postavitve pa je odvisna od lokacije in pogojev, kot jih določajo občinski prostorski akti in drugi področni predpisi, ki lahko pogojujejo soglasja.

Iz navedenega izhaja, da je področje postavljanja objektov za obveščanje in oglaševanje ob cestah kompleksna materija, katere obravnava zahteva poznavanje in uporabo različnih materialnih predpisov. Ureditev v splošnem zakonu, ki bi urejal le problematiko postavljanja objektov za obveščanje in oglaševanje na različnih površinah, ki jih urejajo različni materialni predpisi, ne bi bilo ustrezno. Za vsako posamezno področje veljajo specifike, urejene v materialnem zakonu in ureditev zgolj v sklopu tega materialnega zakona lahko zajame vse te posebnosti, omejitve in namen takega urejanja.

Reševanje problematike oglaševanja ni in ne more biti omejeno samo na avtoceste in hitre ceste, saj se s tovrstno problematiko srečujemo tudi ob drugih cestah, še zlasti tistih, ki potekajo v območju urbanih naselij. Želja oglaševalskih podjetij je, da z oglasnimi sporočili dosežejo kar največje število naslovnikov, zato želijo oglaševati ob najbolj prometno obremenjenih prometnicah, kamor se uvrščajo tudi avtoceste in hitre ceste. Zagotovo je oglaševanje ob avtocestah in hitrih cestah s prometno varnostnega vidika nesprejemljivo, saj se na teh cestah soočamo z večjimi hitrostmi vozil kot na ostalih cestah, pa tudi z vedno večjo gostoto prometa. Ob tem pa ne smemo pozabiti na pomembnost ostalih cest, še zlasti tistih v naseljih, kjer se kljub nižjim hitrostim vozil soočamo z velikim številom uporabnikov in večjih številom konfliktnih točk (npr. križišča, priključki, prehodi za pešce, kolesarske steze). Omejitev prepovedi oglaševanja zgolj na vidno polje avtocest in hitrih cest ni sprejemljiva že omenjenih razlogov, pa tudi dejstva, da izraz vidno polje ne izpolnjuje pogojev jasnosti in določnosti pravne norme. Bistvena lastnost pravnih predpisov je v predpisovanju obveznega ravnanja na razumljiv način. Obvezno ravnanje je mogoče pravnim subjektom naložiti, od njih pričakovati in zahtevati samo, če so predpisi jasni in razumljivi. Tudi jasnost in razumljivost predpisov sta tako eden od temeljev pravne varnosti in s tem pravne države sploh. In obratno: če predpisi niso dovolj jasni in razumljivi, so s tem resno načeta in ogrožena načela, na katerih sloni in deluje pravna država. Ob tem menimo, da bi s prepovedjo oglaševanja v vidnem polju ceste šlo za nesprejemljiv in nesorazmeren poseg, saj bi s tem prepovedali vse oglase (tudi tiste zelo oddaljene oziroma odmaknjene od ceste), ki bi jih lahko uporabnik ceste s pogledom zaznal med vožnjo po cesti.    

Ne glede na navedeno bomo na našem ministrstvu področje oglaševanja še naprej budno spremljali in ga, če se bo to izkazalo kot potrebno, tudi spremenili oziroma dopolnili, saj se z vso odgovornostjo zavedamo pomena in vpliva, ki ga ima oglaševanje ob državnih cestah na varnost cestnega prometa.

Komentarji