Pobuda za ustanovitev Varuha starejših
Slovenija se sooča z naglo starajočim prebivalstvom. Vsak peti prebivalec ali prebivalka sta starejša od 65 let. Zaradi razmer, ki so nastale in povečane diskriminacije starejših, društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost poziva vlado, naj ustanovi institut Varuha starejših.
Razlogi za ustanovitev Varuha starejših so: slabša obravnava starejših v zdravstvu ter nezadostna socialna in finančna zaščita starejših - številni se v Sloveniji s pokojnino komaj preživljajo. Zaradi migracij mlajših v tujino pa se bodo krizne razmere glede oskrbe starejših, še posebej na podeželju, močno povečale.
Velikemu delu prebivalstva v Sloveniji torej grozita revščina in socialna izključenost. Pričakujemo, glede na potrjeno nezadostno skrb za starejše v Sloveniji, po podatkih revizije Računskega sodišča, da bo zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet v prvi polovici leta 2020. Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki ga še nima. Ocenjujemo, da je skrajni čas za ustrezno skrb za starejše in dodatna finančna sredstva, ki jih bo zagotovila v država. Sploh ob dejstvu, da bo na primer Ministrstvo za obrambo dobilo dodatnih 21, 9 milijonov evrov.
Nezaščitenost – zdravstvena, finančna in socialna ogroženost starejših in neustrezno ukrepanje države predstavljajo tudi veliko breme za njihove družine. Kar vodi v izgorelost mlajše generacije in poveča možnost nasilja nad starejšimi, ki je že zdaj vedno bolj prisotno tudi v Sloveniji. Srebrna nit meni, da starejši zaslužijo vsaj takšno posebno in osredotočeno pozornost, kot si jo športniki (v obliki varuha pravic športnikov), in vsaj toliko sredstev, kot jih država namerava nameniti zapornikom - 100 milijonov evrov bo na ministrstvu za notranje zadeve namenjenih gradnji in preureditivi zaporov.
Ustava vsekakor dopušča in celo izrecno predvideva možnost ustanavljanja posebnih varuhov. Dolžnost države je izvajati sistematične ukrepe, ki bodo omogočali dostojno starost.
Srebrna nit je pri ustanavljanju Varuha starejših pripravljena aktivno sodelovati.
Biserka Marolt Meden, predsednica
društva Srebrna nit – Združenja za dostojno starost
za starejše je država že porabila preko 70 mio za študije! Kaj bi pa še radi?
Zakaj nihče ne primerja nivoja oskrbe v zaporih z nivojem oskrbe v domovih za starejše ...? Sramotno in nizkotno je, da je za kriminalce poskrbljeno bolje ...
Najbolje da starejši ki hočejo in čakajo na sprejem v dom za upokojence, koga fizično napadejo najbolje politike, pa bodo šli v zapor kjer je boljši standart kot v večini domov za upokojence.
Problem rešen pa še pokojnino bodo-bomo prihranili,saj je v zaporih vse zastonj jupi.
Ne bom glasoval ZA.
ZA bi glasoval, ce bi hkrati glasoval tudi za uvedbo varuha delovnih ljudi.
Obstojeci varuh clovekovih pravic pokriva obe podrocji in z njim imam osebno dobre izkusnje, se posebej z go. Vlasto Nussdorfer.
Za razliko od vecine drugih drzavnih organov, mi je varuh clovekovih pravic vedno odgovoril hitro.
Za odgovore z raznih ministrstev ali obcinskih organov pa sem v praksi cakal od dveh do sest mesecev.
Se pravi, da ima obstojeci Varuh, ali premalo dela ali pa ostali organi prevec, oziroma se Varuh res trudi, medtem ko vecini ostalih organov dol visi...
Uvajati se eeno parazitsko funkcijo, ki jo placujemo davkoplacevalci - sem proti!
Ukinil bi tudi varuha placevalcev RTV, varuha sportnikov in vecino drugih varuhov, ki obstajajo, a jih sploh ne poznam in so financirani iz proracuna RS.
Ne razumite me napak, pozdravljam skrb za starejse in bolne.
Bolj ali manj so skrbeli za nas, ko smo bili mladoletni.
Placevali so socialne prispevke od 15 do 30 let, mogoce celo dlje.
Tudi sedanji delovno aktivni skrbijo za svoje otroke in delali bojo vsaj 40 LET.
Matematicno Bismarck dejstvo je, da sedanji delovno aktivni placujejo vse in moram odkrito reci, da se najveckrat mi pocutimo kot ta zadnje govno, predvsem pa slabse obravnavani v zdravstvu in nezadostno socialno in financno zasciteni...
Ko ne moremo delati mi, ni prilivov v proracun, ampak so odlivi iz njega.
Ne zelimo biti na bolniskih in cakati v cakalnicah, da vecina starejsih s svojimi nakladanji obremenjujejo zdravnike druzinske medicine in kradejo cas vsem ostalim...
V druzini imamo zdravnika, vem, o cem govorim...
Delodajalci zapravljajo denar za nepotrebne bolniske...
Starejsi imajo premozenje, mladi neto dolgove.
Starejsi so imeli moznost nakupa stanovanja po 50€ mesecno na 20 let, mladi se morajo zakreditirati ali pa sploh ne morejo do njega in placujejo absurdno visoke najemnine...
Minimalna placa za dvoizmensko delo je 670€, povprecna pokojnina 650€.
Starejsi in invalidni so upraviceni do VARSTVENEGA DODATKA, DODATKA ZA POMOC IN POSTREZBO ne da bi bilo obremenjeno njihovo premozenje in neodvisno od visine premozenja...
Starejsi, invalidni in potrjeno nesposobni ali preleni za delo so upraviceni do marsicesa, kar morajo delovno aktivni placati...
Se v veliko čem strinjam. Ne razumem tudi, zakaj se pokojnine ne dajo spremenit tudi navzdol. Tisti, ki so šli pred leti v pokoj - mnogo bolj ugodno kot danes - imajo večje pokojnine kot marsikdo, ki ima danes za sabo 40 let dela.
Je pa tudi res, da "med tistimi, ki živijo z dohodki, nižjimi od praga, je največ upokojencev – 89.000 oziroma 18,1 odstotka vseh upokojencev, od tega je 60.000 žensk.«
Absolutno podpiram. Starejsi so vec kot ocitno depriviligirani, se posebej v tej organizaciji zdravstva, ko je vse specializirano. En specialist se posveca samo svojemu podrocju in popolnoma zanemarja ostale tezave starejsega, kii pa seveda skupno vplivajo na njegovo stanje in pocutje. Zanemarja se dejstvo, da starejsi ne morejo dolgo cakati v cakalnici na svoj termin, da ne zmorejo tako pogosto prihajati k zdravniku, itd. Obravnava je pogosto pivrsinska, ker "so pac stari in je obicajno da pac imajo tezave". Slisi se grozno, ampak to je dejstvo. In nimas se kam obrnit. Sistem je totalno neorilagojen specifikam starejsih. Doziveto na lastni kozi z mamo. Velikokrat bi dohtorja najraje mahnil, tako porazno se obnasajo nekateri.
> Zaradi migracij mlajših v tujino pa se bodo krizne razmere glede oskrbe starejših, še posebej na podeželju, močno povečale.
In rešitev za to je še več ukvarjanja s starejšimi, mlajši pa naj se znajdejo kakor se hočejo (torej pobegnejo ven).
Nevem zakaj, imam obcutek, da se tak sistem ne konca dobro.
Treba bo pac dlje delat, druge ni. Problem je, da so med nami generacije, ki so sle v penzijo pri 50ih, pa zaradi raznih visanj dobivajo visje pokojnine od nekaterih, ki so sli pred kratkim v penzijo pri 65ih.