Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Socialni transferji in kršenje zakonodaje

813 OGLEDOV 8 KOMENTARJEV

Predlagam vladi, da preuči naslednji predlog. V RS je kar precej ljudi, ki prejema takšno ali drugačno socialno podporo. Pri obravnavanju vloge pristojni organ pridobi praktično vse podatke o posamezniku, družini glede premoženjskega stanja in o prihodkih. Naslednji korak pa bi lahko bil sprejetje zakonodaje, da če bi posameznik kršil pozitivno zakonodajo (izvršil oz. izvrševal kazniva dejanja ali prekrške), bi mu sorazmerno s kršitvijo zmanjšali socialno pomoč. Čisto enostavno. Tako bi bili posamezniki prisiljeni spoštovati zakonodajo, če bi hoteli prejeti socialno pomoč. Če pa zaradi izpada prihodkov (bi bili preveč pridni pri izvrševanju kaznivih dejanj - prekrškov) ne bi mogli skrbeti za otroke, bi za njih poskrbela socialna služba. Takšni neodgovorni starši pa res ne morejo vzgajati otrok, saj bodo le ti še bolj podvrženi h kršenju zakonodaje in povzročanje škode ljudem, ki s pridnim delom prispevajo svoj denar v proračun.

Zavedam se, da je predlog zelo površno napisan, vendar pa bi s tem dosegli to, da posamezniki ne bi načrtno kršili zakona, saj bi se bali za denarni prihodek iz naslova socialnih transferjev. Dejstvo je, da za socialne transferje vplačujemo vsi, ki smo zaposleni, ki plačujemo davke itd. Popolnoma nerazumljivo je, da posameznik, ki iz naslova sociale prejema denar, dela škodo (prekrške, kazniva dejanja) proti družbi, ki zanj prispeva denar. Danes pa smo priča, da posameznik iz naslova socialnih transferjev prejme večji znesek, kot je minimalna plača, ob tem pa še izvaja različna kazniva dejanja oz. prekrške, s katerimi si ta znesek še bistveno poveča. Naj bo socialna pomoč res za tiste, ki jo potrebujejo in ne za tiste, ki jo oplemenitijo še s povzročanje škode ostalim - delovnim prebivalcem RS.

38 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 12 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR B Bojan Jelen 4 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


6. 12. 2019

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

V zvezi s predlogom poudarjamo, da pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči trenutno urejata Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljnjem besedilu ZSVarPre) in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljnjem besedilu ZUPJS).

V skladu z 2. členom ZSVarPre je denarna socialna pomoč socialno varstveni prejemek, namenjen tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.

V skladu s 6. členom ZSVarPre so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.

Denarna socialna pomoči je torej zadnja v vrsti pomoči, ki se samski osebi oziroma družini zagotovi, če si sama materialne varnosti začasno po merilih ZSVarPre ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati.

Okoliščine, na katere bi posameznik lahko vplival (t.i. krivdni razlogi), veljavni zakon (28. člen ZSVarPre) določa primeroma (med njimi je določena tudi okoliščina prestajanja zaporne kazni), splošno pa določa, da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba:

  • ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali
  • ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane.

Poudarjamo še, da 3. odstavek 28. člena ZSVarPre določa še, da se osebe, pri katerih obstajajo krivdni razlogi, pri ugotavljanju minimalnega dohodka družine ne upoštevajo, upoštevajo pa se njihovi dohodki in premoženje. Navedeno z drugimi besedami pomeni, da te osebe do denarne socialne pomoči niso upravičene, se pa njihovi dohodki in premoženje še vedno upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja družine.

Glede na navedeno ugotavljamo, da je sistem socialnih pomoči v skladu z veljavnim ZSVarPre ustrezno urejen kot zadnja varovalna mreža širšega sistema socialne varnosti, ki posamezniku pomaga pri preživetju, ko nastopijo okoliščine, na katere ne more vplivati oziroma ni mogel vplivati, zato sprememba zakona ni potrebna.

Komentarji