6. 8. 2020
Odziv Ministrstva za pravosodje
Ministrstvo za pravosodje po proučitvi predloga sporoča, da veljavni sedmi odstavek 57. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1; Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US) določa, da mora kršitelj, ki bi se lahko z odhodom zaradi prebivanja v tujini izognil plačilu globe, plačati globo takoj na kraju prekrška. O plačani globi se izda potrdilo. Če kršitelj globe ne plača, pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa izvede vse potrebne ukrepe za zavarovanje izvršitve, kar pa ureja 201. člen ZP-1 z naslovom »zavarovanje izvršitve«. Peti odstavek predmetne določbe pa v nadaljevanju določa, da v primeru, če se je bati, da se bo storilec med postopkom o prekršku ali do izvršitve odločbe skril ali odšel neznano kam ali v tujino, lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa oziroma sodišče zaradi zavarovanja izvršitve odločbe s sklepom odloči, da se mu začasno vzamejo potna listina, vozniško dovoljenje, dokumenti vozila, prevozne listine ali drugi dokumenti, ki spremljajo blago, vrednostni papirji, prevozna sredstva ali druge premičnine, ki jih ima pri sebi, ne glede na to, ali je njihov lastnik ali ne. Začasni odvzem lahko traja največ šest mesecev in se lahko s sklepom podaljša še za največ šest mesecev. Storilcu prekrška je treba takoj, najkasneje pa v treh urah, vročiti pisni sklep o začasnem odvzemu z navedbo razlogov za odvzem in s pravnim poukom.
V zvezi s plačilom globe na kraju storitve prekrška, lahko storilec globo plača z gotovino, peti odstavek 57.c člena ZP-1 pa določa, da lahko storilec prekrška pod pogoji in v skladu s predpisi, ki urejajo finančno poslovanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, plača globo, stroške postopka in stroške negotovinskega plačila tudi z negotovinskim plačilnim sredstvom. Pouk o možnosti takega načina plačila je sestavni del pravnega pouka.
Glede možnosti plačila globe preko spletnih bank pojasnjujemo, da nekateri prekrškovni organi (npr. občinska redarstva) plačilni nalog že opremljajo tudi s QR kodo za lažje plačilo globe, pri čemer storilci prekrškov v praksi globo v večini primerov plačajo z gotovino ali preko POS terminala. Seveda ni nobenih zadržkov, da ne bi oseba globe za storjeni prekršek plačala preko spletne banke, saj je plačilni nalog opremljen z vsemi potrebnimi podatki, ki omogočajo plačilo globe preko sodobnih bančnih poti.
V zvezi s predlogom, da se storilcu prekrška odvzame prostost do plačila globe, pa pojasnjujemo, da je prekrškovno pravo v Republiki Sloveniji do leta 2014 poznalo institut t. i. »uklonilnega zapora«, ki je bil poseben institut prisilitve storilca prekrška k plačilu globe, vendar ga je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo št. U-I-12/12-22 z dne 11. 12. 2014 zaradi neustrezne procesne ureditve razveljavilo. Institut uklonilnega zapora je bil nato z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1J; Uradni list RS, št. 32/16) nadomeščen z institutom nadomestnega zapora (20.a ter 192.a do 192.č člen ZP-1), ki se od instituta uklonilnega zapora razlikuje v tem, da terjatev iz naslova neplačane globe, ki je zajeta s sklepom o nadomestnem zaporu, ugasne, ko storilec prestane nadomestni zapor, v primeru uklonilnega zapora, pa je bila globa posredovana v prisilno izterjavo, če prisilitev storilca prekrška k plačilu globe ni uspela.
Glede na navedeno štejemo, da predlogi predlagatelja niso primerni za nadaljnjo obravnavo.