Predlagam, da vlada sprejme primerno zakonodajo, da morajo vsa podjetja katera nam izdajajo poloznice ( elektro, komunala, voda, telefon.........) omogociti eracune in placilo direktno na njihovih spletnih straneh, kot ima to urejeno A1. Prednosti imajo lepo opisane......
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za finance
Opravljanje plačilnih storitev, ki jih v Sloveniji izvajajo ponudniki plačilnih storitev, so urejene v Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (v nadaljnjem besedilu: ZPIaSSIED). Vendar pa ZPlaSSIED ureja razmerje med ponudnikom plačilnih storitev in uporabnikom in ne med podjetjem in kupcem blaga ali storitve, kar je predmet prejetega predloga. Ponudniki plačilnih storitev so v skladu z 20. členom ZPlaSSIED banke, družbe za izdajo elektronskega denarja, družbe za izdaje elektronskega denarja z opustitvijo, plačilne institucije, plačilne institucije z opustitvijo, ponudniki storitev zagotavljanja informacij o računih, Banka Slovenije in Uprava RS za javna plačila. V povezavi s tem je potrebno omeniti, da je podjetje A1 Slovenija, telekomunikacijske storitve, d. d. ponudnik plačilnih storitev, saj je pridobilo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija.
V skladu s 87. členom ZPlaSSIED ponudnik plačilnih storitev z uporabnikom sklene okvirno pogodbo o plačilnih storitvah, s katero se dogovorita o izvrševanju posameznih ali več zaporednih plačilnih transakcij v prihodnosti. Določbe ZPIaSSIED so nevtralne in torej ne predpisujejo uporabe posameznih plačilnih storitev oziroma uporabljenih plačilnih instrumentov za izvedbo plačilne transakcije. To pomeni, da se lahko ponudniki plačilnih storitev in uporabniki prosto odločijo za plačilno storitev oziroma plačilni instrument, ki ga bodo ponujali oziroma uporabljali, v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava.
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Zakon o varstvu potrošnikov (v nadaljnjem besedilu: ZVPot) v 35. členu določa, da je podjetje dolžno za prodano blago oziroma opravljeno storitev potrošniku izdati račun, razen če ni z drugim predpisom drugače določeno, in da mora podjetje potrošniku omogočiti, da preveri pravilnost zaračunanega zneska glede na kakovost in količino kupljenega blaga oziroma opravljene storitve.
Samega načina izdaje računov in plačila le teh ZVPot ne ureja.
Ministrstvo za finance v svojem odgovoru dodatno pojasnjuje, da so določbe Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih nevtralne in torej ne predpisujejo uporabe posameznih plačilnih storitev oziroma uporabljenih plačilnih instrumentov za izvedbo plačilne transakcije. To pomeni, da se lahko ponudniki plačilnih storitev in uporabniki prosto odločijo za plačilno storitev oziroma plačilni instrument, ki ga bodo ponujali oziroma uporabljali, v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava.
Ne glede na navedeno pa bi želeli pojasniti, da smo na ministrstvu že začeli s prenovo obstoječega ZVPot, v okviru katere bomo posebno pozornost namenili tudi potrebnim spremembam in dopolnitvam ZVPot za prilagoditev pravnega okolja in pravnega varstva digitalni dobi. Prizadevali si bomo za iskanje pravega ravnovesja med spodbujanjem inovativnosti, odpravljanjem nepotrebnih administrativnih ovir za gospodarstvo in zagotavljanjem varstva (ranljivih) skupin potrošnikov, zlasti pa si bomo prizadevali za zagotavljanje pravne varnosti vseh subjektov na trgu.