Sprememba financiranja občin
Vedno več občin se ni več sposobno financirati samih, zato predlagam spremembo financiranja. Moj predlog temelji na samoupravi in samozadostnosti občin, torej da si občine same zagotovijo sredstva v celoti, hkrati pa se loti problematike vedno težje dostopnih stanovanj po ugodnih cenah.
Sredstva, ki bi jih občine prejemale, bi se v grobem razdelila v dve skupini. V prvo skupino spadajo sredstva, ki jih občine same določajo in tudi obdržijo. Gre torej za vire, opisane v 7. členu zakona o financiranju občin, ki so navedeni kot “drugi lastni viri”.
V drugo skupino spadajo prihodki od:
• davka na promet nepremičnin v višini 2% vrednosti nepremičnine;
• davka na lastništvo 1. nepremičnine v visini 2% vrednosti nepremičnine nad 500.000€ in 3% vrednosti nad 1.000.000€;
• davka na vrednost 2., 3. itd. nepremičnine v višini 2%;
• davka na vrednost zemljišča.
Nepremičnine, ki bi bile oproščene davka pod 2. in 3. alinejo:
• poslovne in industrijske stavbe.
Nepremičnine, ki bi bile oproščene davka pod 1., 2., 3. in 4. alinejo:
• kulturni spomeniki, ki služijo za javno in splošno rabo,
• stavbe za javno rabo,
• neplodna zemljišča,
• varovalni gozdovi,
• gozdni rezervati.
Osebe, ki bi bile oproščene davka:
• humanitarne organizacije,
• diplomatska predstavništva,
• mednarodne organizacije,
• institucije EU.
Omenjena sredstva bi zbirale občine same, zbrana sredstva pa bi se stekala v skupni sklad, ki bi ga upravljale občine same. Iz omenjenega sklada, bi se nato sredstva dodeljevala občinam glede na število prebivalcev občine ter razmerja med dolžino lokalnih cest in javnih poti na prebivalca občine oziroma države, površino občine na prebivalca občine oziroma države, razmerje med deležem prebivalcev občine, mlajših od 15 let oziroma starejših od 65 let in povprečjem teh deležev v državi. Na ta način so upoštevane razlike med občinami, ki se nanašajo na prebivalce in območje in vplivajo na različno višino potrebnih sredstev za financiranje nalog občin, določenih s področnimi zakoni, niso pa določeni nameni porabe sredstev, ker je določanje namena porabe v pristojnosti občine.
Med davke, ki jih občine ne bi več zbirale same spadajo:
• davek na vodna plovila;
• davek na dediščine in darila;
• davek na dobitke od klasičnih iger na srečo in
• drugega davka, če je tako določeno z zakonom, ki davek ureja.
Zgoraj omenjeni davki obdavčujejo prihodke in premoženje državljanov Republike Slovenije, zato bi se sredstva iz teh virov stekala v državni proračun, tako kot se trenutno vsi podobni davki na prihodke.
Ker bi novi davki dodatno obremenili delovno populacijo in zvišali stroške podjetjem, predlagam sorazmerno znižanje davka na dohodnino in davka na prihodke pravnih oseb v višini zbranih sredstev iz zgoraj omenjene druge skupine virov financiranja. Prav tako bi dodatno obremenitev za socialno ogrožene predstavljal davek na vrednost zemljišča, zato bi se vsako leto izračunali minimalni stroški le-tega. Vsi zaposleni občani, aktivni iskalci dela ali spoznani nezmožne za opravljanje dela, ter katerih prihodki ne bi presegali vrednosti minimalne plače skupaj z novo izračunanimi stroški, bi bili sorazmerno oproščeni davka na zemljišče. Spodaj navajam primer za dodatno obrazložitev:
Za spodaj navedene primere občine izračunajo minimalni mesečni strošek 20€ mesečno.
Primer 1: Mesečni neto prihodek na osebo 667€ mesečno ali manj.
Ker oseba ne dosega mesečnega prihodka 687€ mesečno, je ta oproščena davka na zemljišče v vrednosti 20€ mesečno.
Primer 2: Mesečni neto prihodek na osebo 687€ ali več.
Zgoraj omenjena oseba ni oproščena davka na zemljišče.
Primer 3 Mesečni neto dohodek na osebo 677€.
Zgoraj omenjena oseba je oproščena davka na zemljišče v višini 10€ mesečno.
Torej če povzamem, predlog da večji poudarek obdavčitvi potrošnje - potrošnje zemlje in luksuznih stanovanj, razbremeni pa dohodnino in prihodke podjetij. Spodbuja priseljevanje v manj razvito periferijo Slovenije in bolj pravično obdavčuje občane.
V Republiki Sloveniji je trenutno več kot 6.000.000 nepremičnin in dobrih 2.000.000 prebivalcev, katerih število se v zadnjih letih ni bistveno zvišalo, kljub temu pa cene nepremičnin neprestano rastejo in močno presegajo rast inflacije. Zato je jasno, da stanovanjske krize ne bomo rešili z gradnjo novih stanovanj, saj je teh že več kot dovolj. Nova struktura financiranja bi torej omogočila ugodnejše cene nepremičnin za kupce prvih stanovanj, z večjim poudarkom na vrednosti zemljišč in nepremičnin. Spodbujala bi učinkovito izrabo zemlje in razvoj manj razvitih delov Republike Slovenije ter zbirala sredstva na bolj pravičen način.
Ker bi nenadna implementacija predloga pomenila veliko spremembo tako iz vidika občin kot občanov, predlagam da se sprememba uvede postopoma, primerno prehodno obdobje bi bilo 4 leta.