Predlagam umestitev v prostor sodobne železnice za hitrosti do 250 km/h, ki bi povezovala vse večje kraje v Sloveniji in bila ločena od prog za počasnejše vlake. Takšna železnica bi med drugimi izboljšala povezave med regijami, skrajšala čase potovanja, povečala produktivnost, bistveno zmanjšala ogljikove izpuste in povečala varnost potovanja.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Ministrstvo za infrastrukturo in Direkcija RS za infrastrukturo izvajata več nadgradenj in modernizacij železniških prog v RS z namenom pospešitve in ureditve javnega potniškega prometa v RS kakor tudi preusmeritev tovora iz cestnega omrežja na železnice. Posodabljanje železniške in avtocestne infrastrukture poteka na podlagi sprejete Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 (Uradni list RS, št. 75/16, v nadaljevanju: resolucija), ki jo je sprejel Državni zbor. V sprejeti resoluciji so predvidene hitrosti za potniški promet na jedrnem in celovitem omrežju do 160 km/h. Na podlagi resolucije je Vlada RS sprejela Načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo za obdobje 2018 - 2023 (sklep Vlade RS, št.: 37100-1/2018/10, z dne 29. 3. 2018). Hitrejše potovalne čase vlakov v potniškem železniškem prometu pa bo možno doseči le takrat, ko bo slovenska železniška infrastruktura na glavnih železniških progah v celoti izpolnjevala TEN-T standarde. V teku so projekti nadgradnje železniške proge Poljčane - Slovenska Bistrica, Zidani Most – Celje in Maribor – Šentilj – državna meja. To bo omogočalo sodobnejše izvajanje železniškega potniškega prometa in prihranek potovalnega časa med Ljubljano in Mariborom. Po zaključku nadgradnje železniške proge Zidani Most – Šentilj in z upoštevanjem že moderniziranih delov proge bodo odpadle omejitve hitrosti. Projekti, ki si jih lahko podrobneje ogledate na spletni strani Direkcije RS za infrastrukturo ali na spletnem naslovu www.krajsamorazdalje.si, so financirani s sredstvi EU IPE, EKP 2014 - 2020 ter nacionalnimi sredstvi.
Glede možnosti vzpostavitve (uvedbe) gradnje novih hitrih, visoko zmogljivostnih prog je Ministrstvo za infrastrukturo je že leta 2012 naročilo zelo obširno študijo z namenom preveritve umestitve in izgradnje visoko zmogljivostnih oz. hitrih prog v RS. Konkretneje, v septembru leta 2013 je bila zaključena in revidirana študija z naslovom Študija upravičenosti nove železniške povezave med Divačo in Ljubljano ter Ljubljano in Zidanim Mostom. V nalogi so bile opravljene predhodne dejavnosti in terenske raziskave, predlagana je bila zasnova prihodnjega slovenskega prometnega sistema, razvit je bil slovenski nacionalni prometni model v osrednje evropskem okviru – CETRA, opravljena je bila napoved prometa za leti 2020 in 2030, mikroskopsko je bilo modelirano slovensko železniško omrežje, izdelan je bil tudi tehnološko tehnični elaborat za potrebe železniškega prometa. Podana je bila še idejna zasnova železniških prog na odsekih Divača - Ljubljana in Ljubljana - Zidani Most z analizo prostora in okolja ter opravljeno prometno, finančno in ekonomsko vrednotenje različic povezave Divača - Ljubljana in Ljubljana - Zidani Most.
Vrednotene so bile različice odsekov Divača - Ljubljana in Ljubljana - Zidani Most. Ocenjena investicijska vrednost za oba odseka skupaj znaša:
Izidi ekonomske analize v povzetku kažejo, da obravnavana investicija v 30-letnem obdobju na ravni Slovenije ni ekonomsko upravičena. Naložba bi bila tako upravičena le na ravni osrednje Evrope, predvsem zaradi zelo visokih investicijskih stroškov predlaganega projekta od 4,7 do 4,9 mlrd €, kar v povprečju znese visokih 40 mio EUR/km proge.
Na podlagi opravljene analize trenutno še ni moč podati končnega odgovora o prostorski sprejemljivosti nove železniške povezave med Divačo in Ljubljano ter Ljubljano in Zidanim mostom. V nadaljevanju projekta bo potrebno pristopiti k primerjavi različnih prostorskih koridorjev ter optimizaciji potekov in tehničnih rešitev znotraj njih. Na podlagi podrobnejših preveritev in usklajevanja interesov v prostoru bo šele potem moč opredeliti optimalno ter izvedljivo rešitev.
