Sprememba delovnega časa na sodiščih

Odziv Ministrstva za pravosodje

Uvodoma želimo pojasniti, da je treba razlikovati med delovnim časom in poslovalnim časom.  Če govorimo o organih državne uprave, delovni čas tam zaposlenih javnih uslužbencev določa Uredba o delovnem času v organih državne uprave (v nadaljevanju Uredba o delovnem času). Po 4. členu navedene Uredbe je predstojnik organa pristojen, da razporedi polni delovni čas uslužbencev organa, in sicer: 

1. z določitvijo premakljivega začetka in konca delovnega časa za javnega uslužbenca ali 
2. z določitvijo ure začetka in konca delovnega časa za javnega uslužbenca, ki opravlja delo, katerega narava ne omogoča izbire časa prihoda in odhoda. 

Če predstojnik ali druga oseba po njegovem pooblastilu posebej ne razporedi polnega delovnega časa, se šteje, da je polni delovni čas razporejen z določitvijo začetka delovnega časa med 7.00 in 9. uro in konca delovnega časa med 15.00 in 17.30 uro oziroma v petek med 14.30 in 16.30 uro. Poslovni čas in uradne ure organov državne uprave pa določa Uredba o upravnem poslovanju. Po navedeni uredbi se poslovni čas v vladnih službah, ministrstvih in organih v njihovi sestavi začne v ponedeljek, torek, sredo in četrtek ob 9.00 in konča ob 15.30, v petek pa se začne ob 9.00 in konča ob 14.30. V upravnih enotah, območnih enotah in izpostavah organov se poslovni čas začne v ponedeljek, torek in četrtek ob 8.00 in konča ob 15.00, v sredo se začne ob 8.00 in konča ob 18.00, v petek se začne ob 8.00 in konča ob 13.00 (26. člen Uredbe). Kot je zgoraj razvidno se torej poslovni čas organa in delovni čas zaposlenih v organih državne uprave ne skladata v enaki meri. Odgovornost predstojnika organa je, da bo organiziral delovni čas zaposlenih v organu tako, da bo poslovanje organe teklo nemoteno. Kar pa ne pomeni, da morajo biti vsi zaposleni ves čas trajanja poslovnega časa na svojem delovnem mestu. 

Na podoben način je v Sodnem redu urejeno tudi glede poslovanja sodišč in delovnega časa zaposlenih na sodiščih. Poslovni čas vseh sodišč je od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, v petek od 8. do 15. ure. Uradne ure za nevabljene stranke so na vseh sodiščih v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure, v sredo pa tudi od 14. do 16.30 ure. Uradne ure za poslovanje v zvezi z javnimi knjigami so na vseh sodiščih v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure, v ponedeljek in sredo pa tudi od 14. do 16. ure (50. člen Sodnega reda). Delovni čas delavcev pa ureja 51. člen, kjer je določena tudi možnost razporeditve delovnega časa z določitvijo premakljivega začetka in konca delovnega časa, o čemer odloča predsednik sodišča. Predsednik sodišča lahko razporeja delovni čas delavcev na podlagi potreb zagotavljanja navzočnosti delavcev v okviru poslovnega časa sodišča, uradnih ur za nevabljene stranke in uradnih ur za poslovanje z javnimi knjigami. 

Za stališče v zvezi z vašim predlogom smo zaprosili tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je v svojem odgovoru med drugim navedlo, da se predsedniki sodišč možnosti, ki jim omogoča prilagajanje delovnega časa glede na značilnosti dela na sodišču, že poslužujejo in s tem zagotavljajo tudi ustrezno ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem zaposlenih. Na Vrhovnem sodišču podpirajo tudi možnost, da bi že sam Sodni red določal začetek in konec delovnega časa v razponu, podobno kot to določa Uredba o delovnem času, vendar pri tem opozarjajo, da obstajajo razlike med sodišči glede na vrsto in obseg delovnih obveznosti, zato menijo, da bi v vsakem primeru morala biti tudi predsedniku sodišča dana možnost, da prilagodi začetek in konec delovnega časa tako, da zagotovi učinkovitost delovnega procesa.

Na Vrhovnem sodišču dodajajo še, da tudi pred kratkim sprejeta Direktiva (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev, od držav članic pričakuje sprejetje ukrepov, ki bodo delavcem z otroki in oskrbovalcem zagotovili pravico, da zahtevajo prožne ureditve dela zaradi oskrbe. Med slednje pa ne sodi zgolj možnost prilagodljivega delovnega časa, ampak denimo tudi možnost dela na domu, ki jo na Vrhovnem sodišču koristijo številni strokovni sodelavci.

Naj dodatno navedemo, da vodi Vrhovno sodišče projekt evidence prisotnosti, v okviru katerega želi z informacijskim sistemom na področju evidence prisotnosti doseči pripravo in določanje urnikov dela (pravila delovnega časa) za posameznike ali oddelke. Prva sodišča bodo predvidoma naslednje leto opremljena s sistemom, ki bo med drugim omogočal beleženje prilagodljivega urnika dela.

Zaključno ugotavljamo, da bi nekatere komentarje k predlogu lahko razumeli tudi tako, da določeni javni uslužbenci na sodiščih s koncem uradnih ur končajo tudi z delovnimi obveznostmi. Vrhovno sodišče meni, da bo ta delovna mesta treba identificirati in bodisi podaljšati čas uradnih ur bodisi prilagoditi delovne obveznosti sodnega osebja. Glede na podatke, s katerimi razpolagajo, se je število strank na vpisnikih v zadnjih letih močno zmanjšalo, javne knjige, ki imajo po Sodnem redu tudi sicer daljši čas uradnih ur, pa postajajo vse bolj informatizirane. Da bi dobili širšo sliko problematike glede spremembe časa uradnih ur, bodo projektni podskupini „postopkovna pravičnost“, ki je namenjena izboljševanju izkušnje strank s sodišči in sojenjem, predlagali, da v okviru svojih raziskav preveri, ali obstaja potreba po spremembi časa uradnih ur na sodiščih.