10% toleranca nekaznovanosti ob prekoracitvi hitrosti

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Vožnja z neprilagojeno hitrostjo spada med najpogostejše vzroke prometnih nesreč, predvsem tistih z najhujšimi posledicami. Delež umrlih udeležencev v omenjenih prometnih nesrečah je v letu 2018 znašal 41 odstotkov, v zadnjem pet letnem obdobju pa 38 odstotkov vseh umrlih v prometnih nesrečah. Vožnja z neprilagojeno hitrostjo je v večini primerov povezana s hitrostmi, ki so višje od dovoljenih hitrosti določenih s splošnim prometnim pravilom ali prometno signalizacijo.

Nacionalni program varnosti cestnega prometa zasleduje ambiciozne cilje glede zmanjševanja števila umrlih in hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah, zato je pomembno, da se povprečne hitrosti na cestah čim bolj približajo dovoljenim omejitvam hitrosti. Omenjeni cilj je dosegljiv ob hkratnem preventivnem in represivnem delovanju (izvajanju meritev hitrosti), saj ima slednje dokazljivo pozitivne učinke na spreminjanje voznih navad voznikov in s tem zmanjševanjem povprečnih hitrosti.

Omejitve hitrosti, ki veljajo na posameznih kategorijah cest (v naselju, izven naselja, na avtocestah) so strokovno podprte, zato menimo, da sprememba zakonodaje, ki bi odpravljala kaznovanje za nižje prekoračitve hitrosti, s prometno varnostnega vidika ni dopustna.

Pri obravnavanju nižjih prekoračitev hitrosti imajo policisti diskrecijsko pravico, da kršitelju izrečejo opozorilo. Omenjeni ukrep že danes pokriva okoliščine, ko je voznik zaloten pri prekoračitvi hitrosti, ki jo v določenih okoliščinah lahko ocenimo kot prekršek neznatnega pomena. Za razliko od predlagateljevega predloga takšen način zahteva individualno obravnavo kršitelja, ki hkrati še vedno ohranja jasna zavedanja o dejanskih omejitvah hitrosti.

Nadzorni organi in s tem tudi Policija pri izvajanju meritev hitrosti sicer upoštevamo varnostne razlike kot jih določa Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu. Na ta način od merilnega rezultata odštejemo vrednost, ki je enak maksimalnemu dovoljenemu odstopanju merilnih rezultatov, kar izničuje možnosti, da bi bil nekdo kaznovan za višjo prekoračitev hitrosti, kot jo dejansko očitamo.