19. 11. 2019
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V odgovor na vaš dopis uvodoma pojasnjujemo, da so nadomestila iz invalidskega zavarovanja del pokojninskega sistema ter enako kot pokojnine odvisna od predhodnega zavarovanja, dopolnjene pokojninske dobe ter osnov, od katerih so bili plačani prispevki, kar vse vpliva na razlike v višini posameznih nadomestil, ki so lahko tako lahko celo nižje od zneska denarne socialne pomoči. Prav tako je višina nadomestil odvisna od starosti, pri kateri je prišlo do nastanka invalidnosti ter od delovnopravnega položaja delovnega invalida (ali je le-ta izgubil zaposlitev po svoji volji ali na podlagi redne odpovedi s strani delodajalca oz. ali je prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje itd). Glede na navedeno so torej višine nadomestil, prav tako kot višine starostnih in invalidskih pokojnin, lahko zelo različne in v določenih primerih tudi zelo nizke.
Delo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ) je usmerjeno v pripravo ukrepov, ki bodo zagotavljali boljšo socialno varnost vsem delovnim invalidom. Država je namreč svojim državljanom dolžna zagotavljati socialno varnost, ki pa jo izvaja tako preko sistema zavarovanja kot tudi preko sistema socialnega varstva oziroma socialnih pomoči.
Osebam, ki si same materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati, se socialna varnost zagotavlja v okviru socialnovarstvenih prejemkov, z denarno socialno pomočjo (in njeno posebno obliko, izredno denarno socialno pomočjo) ter varstvenim dodatkom. Gre za instituta, ki sta namenjena socialno ogroženim osebam, pri čemer se status socialno ogrožene osebe ugotavlja ob upoštevanju Zakona o socialno varstvenih prejemkih in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Do varstvenega dodatka so lahko trenutno upravičene samo osebe, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali starejši od 63 let (ženske) oziroma od 65 let (moški) in niso delovno aktivni (niso zaposleni). Invalidi III. kategorije, ki si sami materialne varnosti ne morejo zagotoviti, so tako lahko upravičeni do denarne socialne pomoči, ne pa tudi do varstvenega dodatka (saj niso trajno nezmožni za delo), razen če se štejejo za trajno nezaposljive osebe, tj. če razpolagajo z odločbo o nezaposljivosti Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov oziroma drugega ustreznega organa po predpisih, ki urejajo status invalidov.
Želeli bi izpostaviti, da se bo v letu 2019 socialni položaj prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja izboljševal z redno uskladitvijo (2,8 % v februarju), skladno s sistemskim zakonom, ter z izredno uskladitvijo v decembru v višini 1,5%.
Na MDDSZ se zavedamo tako problematike invalidskega zavarovanja kot tudi socialnega položaja prejemnikov nizkih nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Zato bomo na tem področju poskušali sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev višjega socialnega varstva, kar je predvideno tudi v Koalicijskem sporazumu o sodelovanju v Vladi RS za mandatno obdobje 2018-2022. Eden naših ključnih ciljev v tem mandatu je sprejem ukrepov in potrebnih zakonodajnih sprememb, s katerimi bo mogoče zagotoviti višjo socialno varnost vsem, ki so tega potrebni, tudi prejemnikom invalidskih nadomestil, katerih zneski so pogosto prenizki.
Vlada je že pripravila predlog zakonodajnih sprememb, ki je trenutno v državnozborski obravnavi in bo med drugim zasledoval tudi izboljšanje socialnega položaja vseh upravičencev do pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, z več ukrepi pa bodo naslovil tudi izboljšanje socialnega položaja upravičencev do pravic iz invalidskega zavarovanja.
Spremembe, ki jih prinaša novela zakona, bodo med drugim vključevale tudi dvig odmernega odstotka tako za moške in ženske na 63,5 %, kar bo posledično izboljšalo socialni položaj upravičencev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pri tem je posebna pozornost posvečena zvišanju socialne varnosti najranljivejših skupin v okviru pokojninskega sistema, med katere spadajo prejemniki najnižje starostne, invalidske in družinske pokojnine ter nadomestil iz invalidskega zavarovanja.
Na MDDSZ bomo nadaljevali tudi s pripravami na prenovo invalidskega zavarovanja, katere cilj mora biti ustrezna socialna varnost vseh, ki se jim zmanjša delovna zmožnost, s poudarkom na poklicni rehabilitaciji. Takšna zaveza prav tako izhaja iz Koalicijskega sporazuma. Preko prenovljenega instituta poklicne rehabilitacije bo potrebno zagotoviti, da se osebe z zmanjšano delovno zmožnostjo čimprej usposobijo za drugo delo ali poklic, s katerim si bodo lahko same zagotovile socialno varnost.