25. 10. 2019
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Uvodoma pripominjamo, da se na državnem nivoju zavedamo težav, povezanimi z varnostjo in pretočnostjo prometa, ki jih prinaša rast tako osebnega kot tudi tovornega prometa na avtocestah in hitrih cestah. S povečanimi prometnimi obremenitvami in zastoji se srečujemo predvsem na vpadnicah v bližini večjih mest, in sicer zlasti v času jutranjih in popoldanskih prometnih konic, ko so tudi obremenitve z osebnimi vozili največje. Pri tem je treba izpostaviti, da zastoje v času prometnih konic povzroča predvsem dnevna migracija, zato je zmotno prepričanje, da ravno tranzitni promet povzroča konične zastoje na cestah okoli večjih mest. Najnovejša študija prometnih tokov je namreč pokazala, da je npr. na ljubljanskem obroču v času jutranje konice le 22 % prometa v tranzitu. Dejstvo je, da gospodarska rast generira nova delovna mesta in nove oziroma dodatne blagovne tokove, s tem pa tudi več prometa.
S problematiko večje pretočnosti prometa na avtocestah se na Ministrstvu za infrastrukturo ukvarjamo že dlje časa. Pri omejitvah tranzitnega prometa tovornih vozil na slovenskih cestah se srečujemo s predlogi, ki so si povsem nasprotujoči. Na eni strani imamo zahteve po popolni sprostitvi prometa tovornih vozil na avtocestah, na drugi strani pa zahteve po dodatnem omejevanju.
V zvezi z naraščajočim tranzitnim tovornim prometom na avtocestah so bili že izvedeni določeni ukrepi, nekateri so še v fazi izvajanja.
Eden izmed ukrepov, ki je zagotovo pripomogel k večji pretočnosti prometa v času jutranjih in popoldanskih prometnih konic je prepoved prehitevanja tovornih vozil. Poleg tega je bil v lanskem letu na vzhodni ljubljanski obvoznici odstavni pas spremenjen v vozni pas, s čimer so bili odpravljeni zastoji, katerim smo bili pred tem priča pred razcepom Malence.
Pomembno je tudi zagotoviti, da se čim več tovora prepelje po železnici, saj se bo na ta način zmanjšalo število tovornih vozil na slovenskem avtocestnem križu. Pomemben ukrep, ki bo prispeval k večji pretočnosti na avtocestah in hitrih cestah je tudi odstranitev cestninskih postaj. Pogoji za njihovo odstranitev so bili vzpostavljeni z uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku za vozila nad 3.500 kg največje dovoljene mase v lanskem letu. Projekt odstranitve cestninskih postaj je v zaključni fazi.
Ob tem naj spomnimo, da je bil v letu 2010 že uveden ukrep prilagoditve višine cestnine za tovorna vozila v nočnem času med 22. in 6. uro. Namen ukrepa je bil spodbuditi uporabo cestninskega omrežja v nočnem času. Šlo je za ukrep prometne politike, ki pa v praksi ni "zaživel", ker je bilo na podlagi podatkov štetja prometa oziroma drugih podatkov upravljavca avtocestnega omrežja ugotovljeno, da ni prišlo do občutno povečanega obsega tovornega prometa v nočnem času, kljub 10 odstotkov nižji cestnini. Ukrep je bil ukinjen s 1. 10. 2013, ker z njim niso bili doseženi želeni učinki.
Po pregledu javno dostopne primerjalno pravne ureditve v nekaterih drugih državah EU (npr. Avstrija, Italija, Hrvaška, Češka, Slovaška, Nemčija, Francija, Romunija, Bolgarija, Madžarska) je bilo ugotovljeno, da se znižane cestnine za tovorna vozila uporabljajo samo v Avstriji (med 22. in
5. uro) in na Češkem (ob petkih med 15. in 20. uro). Ob upoštevanju navedenega lahko zaključimo, da ukrep prilagajanja višine cestnine za tovorna vozila glede na obdobje dneva ni splošno razširjen.
Pretočnost prometa v prometnih konicah je pereč problem, s katerim se srečujemo ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod po Evropi. Pomembno je, da ukrepi niso usmerjeni zgolj v tranzit, saj s tem težav ne bomo rešili. Problematiko je treba reševati sistemsko, vzporedno z ukrepi na področjih javnega potniškega prometa ter železniške in cestne infrastrukture.
Kljub izvedenim ukrepom še vedno ne moremo biti zadovoljni s stanjem, zato na državnem nivoju področje budno spremljamo z namenom, da bi našli rešitve, ki bi prispevale k razbremenitvi cestnega omrežja. Ena izmed možnih rešitev je tudi prilagoditev višine cestnine za tovorna vozila glede na obdobje dneva. Gre za ukrep, ki ga zakonodaja dopušča, vendar je treba pred morebitno odločitvijo o njegovi uvedbi proučiti njegove vplive in učinke, hkrati pa tudi doseči širši družbeni konsenz.