8. 11. 2019
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Umirjanje prometa predstavlja ureditev prometnih razmer v naseljih in drugih okoljih, tako da so primerna za bivanje in izvajanje specifičnih dejavnosti v prostoru. V večini primerov gre za že zgrajena okolja, kjer je z ukrepi umirjanja prometa potrebno popravljati storjene urbanistične napake.
Med vrsto ukrepov za umirjanje prometa spadajo tudi sistemski ukrepi, določeni s prometno ureditvijo, ki jo za cesto ali njen del določi upravljavec ceste. V večini primerov o teh ukrepih, na podlagi Zakona o cestah (100. člen), odločajo občine s sprejemanjem prometnih ureditev za določene dele naselij, kjer poleg ostalih ukrepov opredelijo tudi ureditev mirujočega prometa, določanje območij umirjenega prometa, območij za pešce, območij omejene hitrosti ter druge obveznosti udeležencev cestnega prometa. Območje omejene hitrosti je eden izmed ukrepov za umirjanje prometa, ki so obvezni v okoljih varstvenih, izobraževalnih in drugih ustanov, zaradi prisotnosti specifične populacijske strukture.
Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, ki je v veljavi od leta 2015 dalje, določa prometni znak – dopolnilno tablo (4402), ki se lahko doda prometnemu znaku in se označi »čas, v katerem izrecna odredba velja, če ta ne velja stalno«. Veljavni predpisi s področja cest torej omogočajo, da ima označena izrecna odredba veljavnost samo v določenem časovnem obdobju.
Ob podanem predlogu se je potrebno zavedati, da se s postavitvijo prometnega znaka za izrecno odredbo, ki je časovno omejena, odredi tudi »obratovalni čas« ustanove, zaradi katere je ukrep uveden in s tem uporabo njene okolice, vendar je to zakonska pravica in strokovna odločitev upravljavca ceste.
www.dnevnik.si/novice/kronika/s-conami-30-tudi-do-polovice-manj-mrtvih-2693700/
Uvedba con s hitrostjo, omejeno na največ 30 kilometrov na uro, kakršne poznamo tudi v Sloveniji, rešuje življenja. Tako so pokazale študije primerov iz večjih evropskih mest. Obenem se zmanjša število hudo poškodovanih, manj je nesreč, zrak je bolj čist, območja so tišja, v nasprotju z napovedmi kritikov ukrepa pa nižje hitrosti ne povzročajo (dodatnih) zastojev.
Hitrost 30 kilometrov na uro v urbanih središčih je še edina sprejemljiva, da pešec ob trku z avtom preživi,« je prepričan policijski inšpektor Robert Vehovec z Generalne policijske uprave (GPU). Izsledki različnih raziskav to potrjujejo. »Pri povečanju hitrosti s 30 na 50 kilometrov na uro se možnost za nesrečo s smrtnim izidom poveča za kar osem- do devetkrat. Ali drugače povedano: če na kratke razdalje vozimo s povprečno hitrostjo 50 kilometrov na uro namesto 30, na cilj ne pridemo bistveno prej, lahko pa se pot celo konča usodno,« je že večkrat opozorila tudi Simona Felser, direktorica Agencije za varnost prometa (AVP).
www.dnevnik.si/novice/ljubljana/trideset-2692580/
September je in začela se je šola. Tudi letos je bil prvi šolski dan priložnost za različna sporočila pristojnih institucij. Nekatera so opozarjala, naj bodo otroci na poti v šolo previdni, druga so na previdnost opozarjala voznike. V Trbovljah pa so na primer ob tej priložnosti uvedli novo prometno ureditev, ki previdnosti ne prepušča dobri volji voznikov. V pretežnem delu mesta so hitrost omejili na 30 kilometrov na uro. Gre za območje, kjer je gostota prebivalcev največja, kjer so tri osnovne šole in kjer je vsakodnevno na ulicah več kot 500 šolarjev, obenem pa so ulice ozke in strme, tako da pločnikov ponekod niti ni mogoče urediti.
Posredovano sporočilo
Od:
Datum: četrtek, 29. avgust 2024
Spoštovani,
skladno s prejetom pojasnilom Ministrstva za infrastrukturo vam odgovarjamo na vaš predlog.
Zakon o pravilih cestnega prometa v 27. členu določa, da se morajo udeleženci cestnega prometa ravnati po prometnih pravilih, razen:
1. če je drugače določeno s prometno signalizacijo;
2. če drugače odredi policist ali vojaški policist;
3. če v skladu s pooblastili drugače odredi občinski redar, inšpektor ali druga pooblaščena uradna oseba.
Če je torej drugače določeno s prometno signalizacijo, potem le ta razveljavi določeno pravilo ravnanja.
Skladno z veljavno zakonodajo je torej možna postavitev prometnega znaka za izrecne odredbe (npr. prometni znak 2232 Omejitev hitrosti) z dopolnilno tablo (npr. dopolnilno tablo 4402 Čas, v katerem velja izrecna odredba), ki bi določal, da nasvedena omejitev velja le določene dni v tednu in/ali določen čas.
Lep pozdrav,
_______________
mag. Saša Jevšnik Kafol
Namestnica direktorice
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa
Kotnikova ulica 19A, 1000 Ljubljana, Slovenija
T: 01 478 88 10
M: 030 712 212
E: sasa.jevsnik-kafol@avp-rs.si
W: www.avp-rs.si
predlagam.vladi.si/predlog/15912
www.zurnal24.si/avto/testi/tako-se-lahko-enostavno-izognete-kazni-za-radar-398297
Prehitra vožnja na območju omejene hitrosti:
5–10 km/h: 40 EUR,
10–20 km/h: 130 EUR in 3 kazenske točke,
20–30 km/h: 500 EUR in 5 kazenskih točk.
V splošnem velja, da so kazni za prekoračitev hitrosti izven naselij bolj blage. S pogosto kršitvijo zakona v naselju ali na območju omejene hitrosti pa si lahko hitro naberete dovolj točk za odvzem vozniškega izpita. V izogib temu je potreben tečaj varne vožnje, s katerim se iz evidence lahko izbrišejo 4 točke.
www.moskisvet.com/varni-v-prometu/najpogostejsi-prometni-prekrski-in-kazni.html
pobude@ljubljana.si
Odgovor na vašo pobudo: 39378
Spoštovani,
Veljavni normativi s področja cestno prometnega urejanja določajo, da je treba ureditev, kot jo predlagate, na terenu označiti z več znaki in dopolnilnimi tablami. Ob postavitvi predlaganih novih označb se že obstoječih oznak ne odstranjuje, saj jih nove oznake ne nadomeščajo. Značilnosti prostora, v katerem so določena območja omejene hitrosti so, da je prostega prostora za postavitev prometnih znakov zelo malo. To v praksi pomeni, da zaradi dodatnih znakov, ostaja na voljo za vse prometne udeležence še manj prostora. V praksi pomeni postavitev dodatnih novih prometnih znakov tudi dodatno obremenitev vseh prometnih udeležencev, ki morajo tako prepoznati še nove dodatne oznake. Vaš predlog pomeni tudi novost v smislu stalno časovno spremenljivega prometnega režima.
Prijazen pozdrav.
Uršula Longar
Mestna uprava
Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet
Trg mladinskih delovnih brigad 7, 1000 Ljubljana
Spoštovani,
dne 8.10.2020 smo na Mestno redarstvo prejeli vaše elektronsko sporočilo - Časovna omejitev hitrosti mimo šol v conah 30 km/h – predlog.
Seznanjamo vas, da je za urejanje prometa na občinskih cestah pristojen Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, Mestne uprave, Mestne občine Ljubljana zato smo vaše elektronsko sporočilo odstopili v pristojno reševanje na omenjeni oddelek.
S strani Mestnega redarstva pa ponovno poudarjamo, da je hitrost še vedno izpostavljena kot največja nevarnost, zato smo kot organ samoupravne lokalne skupnosti dolžni, da vse svoje odločitve in ravnanje usmerimo k zmanjšanju števila prometnih nesreč, tudi z napravami za merjenje hitrosti.
Lep pozdrav.
Pripravila:
Lidija Leskovar, koordinator VII/1
Pregledal:
Darijo Kolundžić, občinski redar višji svetovalec – vodja odseka
Roman Fortuna, sekretar, vodja
Mestna uprava
Mestno redarstvo
Proletarska 1, 1000 Ljubljana
O uvajanju časovno spremenljivih območij omejene hitrosti trenutno ne razmišljamo.
Kot ste že seznanjeni, smo naročili pripravo podatkov v elektronski obliki o obstoječih območjih omejene hitrosti. Rok za pripravo podatkov je 12.10.2020.
Lep pozdrav.
Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet
Trg MDB 7, 1000 Ljubljana
T: +386 1 306 1706
V Avstriji imajo območja omejene hitrosti t.i. cone 30 časovno omejitev, na primer mimo šol glede na pouk recimo med 7h-16h. Med vikendi ne velja omejitev 30 km/h. Zakaj se tako ne uredi tudi v Ljubljani?
Trenutno veljavna zakonodaja s področja cestno-prometnih pravil v Republiki Sloveniji dovoljuje postavitve časovno veljavnost mejitve hitrosti v cona 30.
Pristojnim organom v MU MOL predlagam, da se v tem segmentu spremeni in časovno omeji veljavnost omejitve hitrosti v conah 30. To je zakonska pravica in strokovna odločitev upravljavca ceste (mestnih ljubljanskih ulic).
Predlagam tudi izvedbo evalvacije prometne varnosti v ljubljanskih conah 30. V posameznih območjih omejene hitrosti naj se primerja podatke (število prometnih nesreč in njihove posledice) v zadnjiih petih letih. Temu primerno naj Mestno redarstvo MO Ljubljana načrtuje radarske meritve. Radarske kontrole naj bodo pogojene glede na slabšo prometno varnost in ne kar tako na povprek, zaradi "notoričnega" globljenja, polnjenja mestne blagajne. preko celega leta. Kot zanimivost si preberite predlog: predlagam.vladi.si/predlog/9919.
Očitka "notorično globljenje" vsekakor ne gre razumeti kot opravičevanje nespoštovanja predpisov.
Cone 30 imajo v naseljih za prometno varnost dokazano pozitivne učinke. Kljub temu se (pre)večkrat dogaja, da se uvedejo na hitro in brez spremljajoče infrastrukture, posebno poglavje pa so tudi zaradi visokih kazni.
Če je torej območje izvedeno tako, kot "mora biti"", potem je to vsekakor dobrodošla rešitev za urejanje prometa na mestnih prometnih površinah. Ne morem se znebiti občutka, da se pri nas odločamo o conah 30 predvsem kot odgovor na pritiske lokalnega prebivalstva, ki si želi zagotoviti večjo prometno vatnost. Preden se odločimo za vzpostavitev območja omejene hitrosti, bi bilo treba oceniti stopnjo prometne varnosti na tem območju in ugotoviti strukturo prometa - koliko je pešcev, kolesatjev, motornih vozil in podobno. Ne gre pozabiti tudi na stanje cestne infrastrukture.
Umirjanje prometa predstavlja ureditev prometnih razmer v naseljih in drugih okoljih, tako da so primerna za bivanje in izvajanje specifičnih dejavnosti v prostoru. V večini primerov gre za že zgrajena okolja, kjer je z ukrepi umirjanja prometa potrebno popravljati storjene urbanistične napake ali umirjati promet zaradi slabega stanja vozišča.
Med vrsto ukrepov za umirjanje prometa spadajo tudi sistemski ukrepi, določeni s prometno ureditvijo, ki jo za cesto ali njen del določi upravljavec ceste. V večini primerov o teh ukrepih, na podlagi Zakona o cestah (100. člen), odločajo občine s sprejemanjem prometnih ureditev za določene dele naselij, kjer poleg ostalih ukrepov opredelijo tudi ureditev mirujočega prometa, določanje območij umirjenega prometa, območij za pešce, območij omejene hitrosti ter druge obveznosti udeležencev cestnega prometa. Območje omejene hitrosti je eden izmed ukrepov za umirjanje prometa, ki so obvezni v okoljih varstvenih, izobraževalnih in drugih ustanov, zaradi prisotnosti specifične populacijske strukture.
Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, ki je v veljavi od leta 2015 dalje, določa prometni znak – dopolnilno tablo (4402), ki se lahko doda prometnemu znaku in se označi »čas, v katerem izrecna odredba velja, če ta ne velja stalno«. Veljavni predpisi s področja cest torej omogočajo, da ima označena izrecna odredba veljavnost samo v določenem časovnem obdobju.
Ob podanem predlogu se je potrebno zavedati, da se s postavitvijo prometnega znaka za izrecno odredbo, ki je časovno omejena, odredi tudi »obratovalni čas« ustanove (npr. šole), zaradi katere je ukrep uveden in s tem uporabo njene okolice.
Spoštovani,
uvodoma moramo pojasniti, da Mestno redarstvo nima nobenih pristojnosti pri določanju cestnoprometne ureditve, ampak je zgolj prekrškovni organ, ki izvaja nadzor nad spoštovanjem predpisov. Kar se tiče določanja lokacij, kjer se izvajajo meritve, vam moramo pojasniti, da pri odločitvi o lokaciji posameznega merjenja sodelujejo tako zainteresirani posamezniki kot organi lokalne samouprave pa tudi Policijska uprava Ljubljana ter posamezne policijske postaje, ki zagotovijo varnostno oceno glede ogroženosti posamezne lokacije, na katero vplivajo tudi bližina vzgojno izobraževalnih ustanov, stanje cestišča, odsotnost urejenih peščevih površin, število prometnih nesreč z udeležbo pešcev in podobno. To pomeni, da se lokacije ne določajo na podlagi »notoričnega globljenja,« pač pa na podlagi ustreznih analiz.
Kar se tiče hitrosti v mestih, pa vas bi radi prijazno seznanili, da na ravni Evropske unije poteka iniciativa, kjer bi znotraj mest hitrost omejili na 30 km/h. Več o tem si lahko preberete tukaj, dodajamo pa, da bo denimo s 1.1.2021 v Bruslju hitrost omejena na 30 km/h. Pri tem je izhodišče študija, po kateri zmanjšanje povprečne hitrosti v naseljih za samo 1 km/h pomeni zmanjšanje prometnih nesreč za približno 4 %. Posebej pa je indikativno, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 km/h kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 km/h pa se verjetnost, da bo pešec zaradi trka umrl, zmanjša na manj kot 10 odstotkov.
Lep pozdrav.
Klemen Gabršček, višji svetovalec
Mestna uprava
Mestno redarstvo Ljubljana
Odsek za prekrškovni postopek
Zveza: LN 371-911/2020
Zadeva: Časovna omejitev hitrosti v conah 30 – predlog – ODGOVOR
Spoštovani,
Zahvaljujemo se vam za prejeti dopis. Trenutno še ne razmišljamo o uvedbi časovno spremenljivih prometnih režimih na širših območjih, saj menimo, da prometni uporabniki v Ljubljani še niso pripravljeni na tovrstne rešitve.
Dodajamo, da smo z začetkom letošnjega šolskega leta v dveh primerih osnovnih šol določili časovno spremenljiv prometni režim. Na podlagi izkušenj iz teh dveh primerov bo morda mogoče razmišljati o razširitvi tega ukrepa.
Prijazen pozdrav
Uršula Longar, vodja odseka
Mestna uprava
Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet
Odsek za promet
Trg MDB 7, 1000 Ljubljana
T: +386 1 306 1706, F: +386 1 306 1701
Spoštovani,
trenutno evalvacije ne bomo izvedli. Premajhna verjetnost za učinkovito implementacijo pričakovanih izsledkov.
Prijazen pozdrav
Uršula Longar, vodja odseka
Mestna uprava
Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet
Odsek za promet
predlagam.vladi.si/predlog/10361