Pokojninska reforma 2020
Zadnji znan predlog predvideva, da bodo zaposleni, ki bodo v delavnem razmerju vztrajali po izpolnitvi pogojev za upokojitev, upravičeni do 40% pokojnine prve tri leta in nato do 20%. Odstotek je odločno prenizek in v resnici pomeni polnjenje proračuna s tveganjem, da bo podaljšanje zanimivo le za peščico.
Utemeljitev:
V kolikor bi se oseba upokojila, bi proračun utrpel strošek pokojnine in prispevkov, ki jih za upokojenca plačuje ZPIZ. V kolikor oseba ostane zaposlena, pa proračun bremeni del pokojnine. Ves preostali del (del neizplačane pokojnine in celotna plača) pa polni proračun. Pri tem je potrebno upoštevati, da ga polnijo vsi prispevki iz plače, vsi davki in vsaj DDV in trošarine iz NETO plače, ki jih oseba potroši v Sloveniji. V mojem primeru sta prispevka za ZPIZ (iz in na BTO) dobrih 57% celotne pokojnine. Prve tri mesece bi torej izplačevali že veliko manj, kot bi v blagajno ZPIZ dobivali le iz naslova plače, nato pa drastično manj. To kaže na požrešnost države, oziroma zaposlenih v JS, ki izračune pripravljajo. Večji proračun samodejno pomeni boljše plače v JS. V kolikor računamo, da proračun iz plače dobi prispevke in davke ter iz NETO plače DDV in trošarine (podjetja bolje zaslužijo, dajejo več DM, dosegajo višje dobičke, ...) je nerazumno in predvsem premalo stimulativno, da bi se izplačevalo 40% ali celo mizernih 20% pokojnine. Zakonodajalec torej ni sposoben uvideti, da s 100% in nato 50% izplačilom pokojnine proračun v ničemer ne bi trpel (DOH se zaradi plače in pokojnine drastično poveča), ampak bi beležil še vedno viden presežek. Poleg tega bi gospodarstvo, pa tudi JS dobili nazaj marsikaterega izkušenega delavca.
Predlagam, da se zaposlenim, ki v DR vztrajajo po izpolnitvi pogojev za upokojitev, do 67 leta izplačuje 100% pokojnina in po tem času 50%, saj je potrebno upoštevati vrsto multiplativnih učinkov