18. 11. 2019
Odziv Ministrstva za pravosodje
Državna uprava predstavlja (v organizacijskem smislu) sistem upravnih organov, preko katerih država uresničuje upravne nalog. Med organe državne uprave 6. člen Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) uvršča ministrstvo, organ v sestavi ministrstva, vladno službo in upravno enoto. Uredba o delovnem času v organih državne uprave ureja delovni čas javnih uslužbencev samo v organih državne uprave, ne pa tudi v drugih organih javnega sektorja. Sodišča se po ZJU uvrščajo med pravosodne organe in ne med organe državne uprave, zato za urejanje delovnega časa delavcev v teh organih veljajo posebni predpisi, ki so prilagojeni njihovi naravi dela.
Sodni red v okviru določb o hišnem redu (29. člen) in določb poglavja o poslovanju sodišč (50. do 54. člen) ureja delovni čas delavcev na sodišču. Natančneje delovni čas delavcev ureja 51. člen, kjer je določena tudi možnost razporeditve delovnega časa z določitvijo premakljivega začetka in konca delovnega časa, o čemer odloča predsednik sodišča. Delovni čas delavcev lahko predsednik sodišča razporeja na podlagi potreb zagotavljanja navzočnosti delavcev v okviru poslovnega časa sodišča, uradnih ur za nevabljene stranke in uradnih ur za poslovanje z javnimi knjigami.
Obveznost evidentiranja prisotnosti in delovnega časa sodnega osebja se ne razlikuje od obveznosti javnih uslužbencev v državni upravi. Sodno osebje mora delovni čas evidentirati v skladu z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV). Zakon ne predpisuje, na kakšen način naj se vodi evidentiranje delovnega časa, tako da lahko posamezno sodišča evidenco vodi ročno ali pa uporablja posebne sisteme pristopne kontrole in evidence delovnega časa. Ob tem še izpostavljamo, da se glede evidentiranja delovnega časa sodnikov določbe ZEPDSV ne uporabljajo, saj so sodniki pravosodni funkcionarji, ki nimajo sklenjenega delovnega razmerja ampak službeno razmerje in njihovega delovnega časa ni mogoče časovno zamejiti zaradi narave njihovega dela. To izhaja tudi iz sodne prakse (UPRS Sodba II U 394/2016-12), kjer je navedeno, da položaj sodnikov in delavcev v delovnem razmerju ni primerljiv, različna ureditev pa temelji na različnem pravnem statusu.
Izpostavljamo še, da Ministrstvo za pravosodje lahko poda samo pregled normativnih podlag, medtem ko se izvajanje in vodenje evidenc delovnega časa šteje kot zadeve sodne uprave, kar sodi v pristojnost sodišč.