12. 11. 2019
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V zvezi s posredovanim dopisom pojasnjujemo, da je prejšnji <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju /ZPIZ-1/ v 193. členu omogočal osebi, da se ji je čas zaključenega študija na dodiplomskem in podiplomskem študiju kot čas zunaj zavarovanja upošteval kot dodana doba pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine. To je pomenilo, da se je navedeno obdobje upoštevalo za izpolnitev pogoja pokojninske dobe za priznanje pravice do pokojnine, ni pa se upoštevalo pri samem izračunu starostne pokojnine. ZPIZ-1 je upravičencu dopuščal tudi možnost, da si je dokupil čas zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija (198. člen ZPIZ-1). Ob pogoju plačila prispevkov se je tako upravičencu dokupljena doba vštevala v zavarovalno dobo, glede na katero so se ugotavljali pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se je določil odstotek za odmero pokojnine, ki je vplival na izračun (višino) dajatve.
Od leta 1992 dalje je zakonodaja vsem državljanom, ki so dopolnili 15 let starosti in niso bili obvezno zavarovani, omogočala, da se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje za čas, ko so na dodiplomskem oziroma na podiplomskem šolanju (24. člen ZPIZ92 oziroma 34. člen ZPIZ-1) in so si za ta čas lahko plačevali prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Novi <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2), ne pozna več dodane dobe, kar pomeni, da časa trajanja dodiplomskega in podiplomskega študija ni mogoče več upoštevati niti pri ugotavljanju pogojev za upokojitev niti pri višini pokojnine, razen kadar je bila oseba v tem času prostovoljno vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanja ali pa je obdobje študija dokupila.
Nova ureditev je sledila ciljem reforme, po kateri se pri pogoju pokojninske dobe upoštevajo zgolj obdobja, za katera so bili dejansko plačani prispevki. Tako je bila na splošno ukinjena dodana doba in se tako obdobja, ki so se po stari zakonodaji štela kot dodana doba, pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja pokojninske dobe več ne upoštevajo, kar je bilo skladno tudi z ciljem zagotavljanja višjih pokojnin in socialne varnosti oseb, saj so posamezniki na račun dodane dobe sicer hitreje izpolnili pogoje za upokojitev, vendar so bili zaradi tega upravičeni do nižjih pokojnin, zaradi česar je bil marsikateri upokojenec soočen s kasnejšo socialno stisko.
V zvezi s ponovno uvedbo dodane dobe za čas trajanja študija pojasnjujemo, da ne gre za tematiko, ki bi morala biti že v osnovi (zgolj zaradi študija) ustrezno vrednotena tudi v okviru pokojninskega sistema, in sicer ne glede na plačilo prispevkov. Zakonodaja pa še naprej omogoča prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje tudi v času študija, saj ZPIZ-2 ne predpisuje več razlogov, ki bi lahko predstavljali podlago za vključitev, ampak dopušča prostovoljno vključitev v zavarovanje vsem osebam, s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so starejši od 15 let in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v zavarovanje. Ravno tako ZPIZ-2 omogoča dokup do 5 let pokojninske dobe. Zakon ne določa konkretneje, za katera obdobja je dokup možen, kot je to veljalo po predhodno veljavni zakonodaji, temveč pravico opredeljuje splošno, kar je v skladu z enim glavnih ciljev modernizacije pokojninskega sistema, da se v zavarovanje lahko vključi vsak, ki dela in da je priznanje zavarovalne dobe odvisno le od plačila prispevkov. Za priznanje določene dobe imajo torej zavarovanci po ZPIZ-2 možnost plačati prispevke za vsa obdobja, ko le-ti niso bili plačani (za obdobje študija, brezposelnosti ali za katerokoli drugo obdobje), in sicer za skupno največ pet let zavarovalne dobe. Možnost ugodnejšega dokupa dobe študija je vsebovala prehodna ureditev (403. člen ZPIZ-2), in sicer za posameznike, ki so bili tik pred upokojitvijo in za katere se je presodilo, da je prehodna ureditev potrebna. V okviru zavarovalne podlage drugo pravno razmerje je obvezna vključitev v zavarovanje tudi v primeru študentskega dela, kar pomeni, da študentje, ki tekom študijskih let opravljajo tudi dela v tem okviru, pridobijo nekaj pokojninske dobe brez dokupa tudi na podlagi takega dela.
Pomemben cilj, ki so ga zasledovale spremembe zakonodaje iz leta 2012 je bil povečanje transparentnosti pokojninskega sistema z izločitvijo vseh tistih pravic iz sistema, ki niso imele podlage v plačanih prispevkih (časovni bonusi). Odprava teh časovnih bonusov je kot ukrep zasledovala tudi podaljševanja delovne aktivnosti, dvig dejanske upokojitvene starosti ter zvišanje socialne varnosti teh zavarovancev.
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje je oblika zavarovanja, v okviru katerega se pravice pridobijo na podlagi vplačanih prispevkov. To je eno izmed temeljnih načel na katerih sloni ta oblika zavarovanja. Glede na to, da v času študija posamezniki niso zavarovani, tudi ne morejo pričakovati pravic iz tega naslova.
Menimo, da je bila ukinitev dodane dobe ob zadnji reformi z vidika pokojninskega zavarovanja ustrezen ukrep, zato ministrstvo ne razmišlja o ponovni uvedbi ugodnosti za osebe, ki so študirale. Veljavna zakonodaja pa omogoča pridobivanje pokojninske dobe tudi za ta obdobja, v katerem osebe študirajo, seveda ob ustrezni vključitvi v zavarovanje ter plačilu prispevkov ali pa v okviru dokupa pokojninske dobe.
Pojasnjujemo še, da sprememba ureditve pokojninske dobe brez dokupa na način, da bi se v to obdobje štela tudi druga obdobja, za katera so posamezniki dokupili pokojninsko dobo pri spremembah zakonodaje, ki jih je Vlada Republike Slovenije posredovala v Državni zbor Republike Slovenije ni predvidena. S spremembo tega pojma bi se namreč spremenili upokojitveni pogoji, čemur so socialni partnerji tekom pogajalskih skupin nasprotovali. Vendar pa je že Bela knjiga o pokojninah predlagala poenotenje dob v okviru pokojninskega zavarovanja, zato bo tematika poenotenja vseh prispevnih obdobij predvidoma tema prihodnjih pogajanj za spremembo pokojninske zakonodaje, h katerim naj bi se pristopilo v prihodnjem letu, vendar pa bo v primeru poenotenja potrebno preveriti tudi ustreznost zakonsko določenih upokojitvenih pogojev.