Ponovna regulacija tranzitnega tovornega prometa, cesta 107

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Uvodoma pripominjamo, da Slovenija zaradi svoje geostrateške lege spada med tranzitne evropske države, saj preko naše države potekajo prometni tokovi iz vzhodnega in jugovzhodnega dela Evrope proti zahodnemu in osrednjemu dela Evrope. Slovenija je postala tranzitna država predvsem leta 2004 po vstopu v Evropsko unijo, saj je to pomenilo prost pretok blaga preko našega ozemlja. Velik del tovornega prometa (prevladuje cestni tovorni promet), ki je pred letom 2004 potekal preko sosednjih držav, se je preusmeril na naše cestno omrežje.

Promet je ključnega pomena za gospodarstvo in družbo, je pomemben dejavnik razvoja in obstoja sodobnih gospodarstev. Možnost prostega potovanja in mobilnost sta bistveni za kakovost življenja državljanov. Rasti prometa se ni mogoče izogniti, zato je treba z ustreznimi ukrepi odpravljati oziroma vsaj omiliti njegove negativne učinke. Nenehno povečevanje tovornega prometa, s katerim se sooča ne samo Slovenija, ampak tudi druge evropske države, ima negativne vplive zlasti na okolje, prometno varnost in varstvo bivalnega okolja, saj vozniki tovornih vozil na svoji poti namesto avtocestnega omrežja v želji npr. po skrajšanju prevozne poti, prihranku časa ali izogibanju plačilu cestnine izbirajo cestne povezave, ki niso namenjene in primerne za daljinski tovorni promet, saj le-te potekajo skozi gosto poseljena urbana središča.

Zaradi slednjega smo na trenutno najbolj s tranzitnim tovornim prometom obremenjenih cestnih povezavah primorani izvajati ukrepe, ki le-tega preusmerjajo na vzporedno avtocestno omrežje, ki predstavlja varnejšo cestno povezavo z boljšimi prometno tehničnimi elementi. V ta namen je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo s 1. 6. 2019 omejila tranzitni tovorni promet na določenih cestnih povezavah na širšem severovzhodnem delu Slovenije (od mejnega prehoda Bistrica ob Sotli do mejnega prehoda Središče ob Dravi) in na cestnih povezavah, ki vodijo do mejnih prehodov Jelšane in Starod. 

Ker se je pri izvajanju ukrepov, uvedenih s 1. 6. 2019, izkazala potreba po njihovi prilagoditvi, je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo s 1. 8. 2019 na nekaterih prej omenjenih cestnih povezavah prometno ureditev spremenila oziroma dopolnila. Tako se je dodatno dopustil promet težkih tovornih vozil preko mejnih prehodov Bistrica ob Sotli in Dobovec, ki imajo izhodišče ali cilj v Krapinsko-zagorski županiji, saj je slovensko gospodarstvo poslovno zelo povezano z nekaterimi podjetji na območju Krapinsko-zagorske županije.

O učinkih spremenjene prometne ureditve na glavni cesti G2-107 je trenutno še preuranjeno govoriti, saj je bila sprememba prometne ureditve oziroma njena prilagoditev izvedena v času  turistične sezone, ko je tudi poslovna aktivnost gospodarstva zmanjšana.

Zavedamo se prometne situacije, s katero se sooča lokalno prebivalstvo, živeče ob glavni cesti G2-107, zato se bomo v okviru finančnih zmožnosti še naprej trudili v smeri izvajanja ukrepov, ki bi omilili negativne vplive prometa. Slednje zagotovo najbolj občuti Občina Šentjur, zlasti njeno mestno jedro, skozi katerega poteka edina cestna povezava do mejnih prehodov Dobovec, Rogatec in Bistrica ob Sotli. Zato si bomo prizadevali, da bi do izgradnje navezovalne ceste Dramlje – Šentjur, čim prej izvedli že načrtovane projekte, ki bodo olajšali življenje tamkajšnjih občank in občanov.

K temu je zagotovo prispeval tudi ukrep omejitve tranzita težkega tovornega prometa, saj se je obseg le-tega zmanjšal. Seveda pa na Ministrstvu za infrastrukturo budno spremljamo učinke izvedenih ukrepov in jih bomo, če z njimi ne bomo dosegli pričakovanih oziroma želenih učinkov, tudi v prihodnje ustrezno prilagajali z namenom izboljšanja kakovosti bivanja in varnosti lokalnega prebivalstva.