Ponovna regulacija tranzitnega tovornega prometa, cesta 107

1058 OGLEDOV 2 KOMENTARJA

Kot občan občine, ki je med 1.6.2019 in 31.7.2019 zaradi omejitev tranzitnega tovornega prometa za vozila nad 7,5 ton veliko lažje dihala, predlagam, da se nazaj vzpostavi enaka prepoved za tovorni promet. Govorim lahko samo za območje, kjer živim, torej območje glavne državne ceste 107, od mejnega prehoda Dobovec proti Celju. Po spremembah 1.8.2019 se je število težkih tovornih vozil na cesti tako rekoč preko noči znova močno povečalo in ne opazim razlike v številu, če primerjam stanje danes in stanje pred 1.6.2019. Tako da na našem območju drugače povedano ne gre za skoraj nobeno omejitev tranzitnega prometa.

Verjamem, da je potrebno s sosednjimi državami sodelovati pri dogovorih, vendar se mi zdi neprimerno, da se po le dveh mesecih res dobrega stanja, kar se tiče močno zmanjšanega tranzitnega prometa težkih vozil, ponovno vzpostavi prvotno stanje in se varnost prebivalcev, ki živimo ob cesti ponovno zmanjša na isto raven. Zakaj se postavljajo prednosti, ki jih imajo tuji prevozniki (zmanjšani stroški prevoza tako v smislu goriva kot tudi cestnine) pred prednosti, ki jih imamo prebivalci svoje države (večja varnost, boljši spanec, manj hrupa...)?

Iz lastnih izkušenj lahko povem, da je v Krapinsko-Zagorski županiji (še posebej v njenem obmejnem pasu), prisotno veliko število avtoprevoznikov, ki opravljajo večina prevozov v tujino (Avtrija, Nemčija, Italija...). Dodatek te regije kot izjeme za prehod mejnega prehoda Dobovec tako predstavlja bonus skoraj izključno tujim državljanom (zgoraj omenjenim avtoprevoznikom), ki jim se za svojo pot v Italijo ali zahodne dele Nemčije in Avstrije ni potrebno več peljati na mejni prehod Gruškovje, ampak lahko mirno predstavljajo nazaj isto nevarnost na cesti 107. Tovrstnega bonusa za naša regionalna podjetja, ki recimo vozijo blago v Zagreb ali dalje v Srbijo, ne vidim.

Kar predstavlja še večji problem na tej cesti, še posebej v njenem obmejnem pasu, so hrvaški avtoprevozniki, ki tekom vikenda puščajo svoja težka tovorna vozila tik ob meji v Sloveniji, na območjih, ki za to sploh niso namenjena (npr. ob cesti, na travnikih, na večjih parkiriščih, ki niso namenjena tovornim vozilom ...). Ne gre torej za tovorna vozila urejena parkirišča. Tako se izognejo prehodu meje, uničujejo infrastrukturo in travnike v Sloveniji, za sabo puščajo smeti - mi pa od tega nimamo nič (na za njih urejenih parkiriščih plačajo vsaj parkirnino). To se dogaja trenutno, ko imajo dodano izjemo za prehod mejnega prehoda Dobovec in to se je dogajalo tudi v času med junijem in avgustom, ko niso niti smeli prečkati omenjenega prehoda in so pustili svoja vozila tako rekoč pred mejo. Torej so se tudi po cestah kljub prepovedi tranzitnega prometa mirno peljali.

Predlagam, da se čim prej nazaj vrne stanje kakšno je bilo pred 1.8.2019, varnost državljanov naše države, čisto okolje, in miren spanec mora brez pomislekov imeti prednost pred tujimi prevozniki.

Odgovor

5. 11. 2019

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Uvodoma pripominjamo, da Slovenija zaradi svoje geostrateške lege spada med tranzitne evropske države, saj preko naše države potekajo prometni tokovi iz vzhodnega in jugovzhodnega dela Evrope proti zahodnemu in osrednjemu dela Evrope. Slovenija je postala tranzitna država predvsem leta 2004 po vstopu v Evropsko unijo, saj je to pomenilo prost pretok blaga preko našega ozemlja. Velik del tovornega prometa (prevladuje cestni tovorni promet), ki je pred letom 2004 potekal preko sosednjih držav, se je preusmeril na naše cestno omrežje.

Promet je ključnega pomena za gospodarstvo in družbo, je pomemben dejavnik razvoja in obstoja sodobnih gospodarstev. Možnost prostega potovanja in mobilnost sta bistveni za kakovost življenja državljanov. Rasti prometa se ni mogoče izogniti, zato je treba z ustreznimi ukrepi odpravljati oziroma vsaj omiliti njegove negativne učinke. Nenehno povečevanje tovornega prometa, s katerim se sooča ne samo Slovenija, ampak tudi druge evropske države, ima negativne vplive zlasti na okolje, prometno varnost in varstvo bivalnega okolja, saj vozniki tovornih vozil na svoji poti namesto avtocestnega omrežja v želji npr. po skrajšanju prevozne poti, prihranku časa ali izogibanju plačilu cestnine izbirajo cestne povezave, ki niso namenjene in primerne za daljinski tovorni promet, saj le-te potekajo skozi gosto poseljena urbana središča.

Zaradi slednjega smo na trenutno najbolj s tranzitnim tovornim prometom obremenjenih cestnih povezavah primorani izvajati ukrepe, ki le-tega preusmerjajo na vzporedno avtocestno omrežje, ki predstavlja varnejšo cestno povezavo z boljšimi prometno tehničnimi elementi. V ta namen je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo s 1. 6. 2019 omejila tranzitni tovorni promet na določenih cestnih povezavah na širšem severovzhodnem delu Slovenije (od mejnega prehoda Bistrica ob Sotli do mejnega prehoda Središče ob Dravi) in na cestnih povezavah, ki vodijo do mejnih prehodov Jelšane in Starod.

Ker se je pri izvajanju ukrepov, uvedenih s 1. 6. 2019, izkazala potreba po njihovi prilagoditvi, je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo s 1. 8. 2019 na nekaterih prej omenjenih cestnih povezavah prometno ureditev spremenila oziroma dopolnila. Tako se je dodatno dopustil promet težkih tovornih vozil preko mejnih prehodov Bistrica ob Sotli in Dobovec, ki imajo izhodišče ali cilj v Krapinsko-zagorski županiji, saj je slovensko gospodarstvo poslovno zelo povezano z nekaterimi podjetji na območju Krapinsko-zagorske županije.

O učinkih spremenjene prometne ureditve na glavni cesti G2-107 je trenutno še preuranjeno govoriti, saj je bila sprememba prometne ureditve oziroma njena prilagoditev izvedena v času turistične sezone, ko je tudi poslovna aktivnost gospodarstva zmanjšana.

Zavedamo se prometne situacije, s katero se sooča lokalno prebivalstvo, živeče ob glavni cesti G2-107, zato se bomo v okviru finančnih zmožnosti še naprej trudili v smeri izvajanja ukrepov, ki bi omilili negativne vplive prometa. Slednje zagotovo najbolj občuti Občina Šentjur, zlasti njeno mestno jedro, skozi katerega poteka edina cestna povezava do mejnih prehodov Dobovec, Rogatec in Bistrica ob Sotli. Zato si bomo prizadevali, da bi do izgradnje navezovalne ceste Dramlje – Šentjur, čim prej izvedli že načrtovane projekte, ki bodo olajšali življenje tamkajšnjih občank in občanov.

K temu je zagotovo prispeval tudi ukrep omejitve tranzita težkega tovornega prometa, saj se je obseg le-tega zmanjšal. Seveda pa na Ministrstvu za infrastrukturo budno spremljamo učinke izvedenih ukrepov in jih bomo, če z njimi ne bomo dosegli pričakovanih oziroma želenih učinkov, tudi v prihodnje ustrezno prilagajali z namenom izboljšanja kakovosti bivanja in varnosti lokalnega prebivalstva.

Priloge:

Uradni odgovor Ministrstva za infrastrukturo

Komentarji

I Izbrisan Uporabnik 23204 5. 11. 2019 | 13:47

Odziv ministrstva za infrastrukturo je zelo zavajujoc..... Skozi mejni prehod Dobovec nikdar ni bilo tranzitnega, se manj pa daljnega tranzitnega prometa, ker to sploh ni tranzitna pot IN SE SKOZI TA MEJNI PREHOD NIKOLI NE BODO VOZILA TRANZITNA TOVORNA VOZILA........... Skozi mejni prehod Dobovec se vozijo le kamioni, ki imajo naklade in razklade v Krapinsko-zagorski zupaniji ali pa v Celjski kotlini............

Ker se je neprestano ljudem lagalo in zavajalo, da se vozijo tranzitni kamioni, zato vam ljudje ne bodo nikoli vec verjeli in teh lokalnih tovornih vozil se ne boste znebili razen, ce boste unicili podjetja v celjski kotlini in v Krapinski-zagorski zupaniji...........!!!!!!!!!

Tudi neprestano laganje, da se kamioni izogibajo avtoceste zaradi izogibanja placila cestnine, krajsanje poti in casa voznje je cisto laganje in zavajanje ljudi, ki zivijo ob cesti, ki vodi na mejni prehod Dobovec......... To se je dogajalo le na mejnem prehodu Petisovci in Starod.........vendar tam ni bilo prepovedi, zato ne vem, kaj bi bilo narobe. To po eni strani pomeni, da se ne morejo tezave z tranzitom enako resevati na vseh mejnih prehodih z Hrvasko na enak nacin, ampak vsak mejni prehod posebej........

Za mejni prehod Dobovec je resitev le v cestni infrastrukturi in to pomeni hitra cesta med Krapino in Celjem oziroma bolj natancneje med Dramljami in Rogatcem, kar pomeni 20km hitre ceste...Vse ostalo je laganje in zavajanje in metanje denarja skozi okno......
I Izbrisan Uporabnik 23204 2. 9. 2019 | 22:14

Pozdravljeni,

Tega problema ministerstvo za infrastrukturo ne bo resilo, ker so tam zaposleni po vezah in brez poznavanja materije.... Recimo tam dela g. Drago Bregar z gradbeno izobrazbo. Prosil sem jih za preprosto obrazlozitev pa sem dobil odgovor za bruhanje, ko se najbolj dokazujejo, da materije ne poznajo............ Tudi sem opozarjal, da na taksen nacin in z taksno zakonodajo ne bodo resili problema ampak se ga povecali....... Ko oni hocejo hrvaske prevoznike deliti ti lahko in ti ne smes iti skozi ta mejni prehod so dosegli to, da so zaceli vec nakladati in razkladati v Sloveniji in pol jim nihce nic ne more. Kamione pa so zaceli puscati v Sloveniji... Se vec transportni denar preselijo na Hrvasko.......... Pa se te znake za prepoved nad 7.5 tone je najlazje izigrati. Podpises samo pogodbo o tankanju z eno crpalko v tej lokalni coni pa lahko vozis neomejeno..................

Lep pozdrav

Ponovna regulacija tranzitnega tovornega prometa, cesta 107

Odgovor

Priloge:

Komentarji

Registracija

Registracija