19. 11. 2019
Odziv Ministrstva za zdravje
Industrijska konoplja se lahko goji za prehrambene in industrijske namene. Podrobneje to ureja Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka. Ta določa, da se konoplja, ki vsebuje največ 0,2 % tetrahidrokanabinola (THC) lahko, med drugim, goji za proizvodnjo hrane in pijač, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za pridelavo vlaken, za krmo živali in za druge industrijske namene ob predpostavki, da se sestavine industrijske konoplje ne ekstrahirajo oziroma koncentrirajo.
To pomeni, da pridelovalci, proizvajalci in prodajalci živil iz industrijske konoplje, kot so konopljina moka, konopljino olje, konopljini proteini in podobno, ki v svojih izdelkih ne uporabljajo ekstraktov, lahko tržijo svoje izdelke.
Področje živil je natančno regulirano z evropskim pravnim redom s ciljem visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, varstva interesov potrošnikov, vključno z dobrimi poslovnimi običaji v prometu z živili. V skladu z Uredbo (ES) št. 178/2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje se živila, ki niso varna, ne smejo dajati v promet (14. člen). Odgovornost za zagotavljanje varnosti živil, njihovo kakovost in sledljivost nosi nosilec živilske dejavnosti. Kadar se industrijska konoplja uporablja v prehrani ljudi v skladu z evropsko zakonodajo, ki zavezuje vse države članice, morajo biti izdelki varni.
V zadnjih letih so se v Sloveniji in drugod po Evropi pojavili izdelki iz industrijske konoplje s koncentriranim oziroma ekstrahiranim CBD iz industrijske konoplje (t. i. CBD olje, CBD kapljice ali CBD smole). Gre za nove izdelke v prehrani ljudi, saj v preteklosti ljudje niso uživali koncentratov CBD in zato ni poznana zgodovina njihove varne uporabe. Zgodovina varne uporabe živila pomeni, da živilo ob dolgoletnem neprekinjenem uživanju znatnega dela prebivalstva ne škoduje zdravju.
Izdelki z ekstahiranim CBD so v prehrani ljudi novost in zato je z vidika varovanja javnega zdravja, potrebna previdnost. Še posebej to velja za nosečnice in za ženske v rodni dobi, ker so v študijah na živalih ugotovili razvojno toksičnost CBD na zarodek. Nekatere študije tudi nakazujejo, da imajo lahko visoke koncentracije CBD ob dolgotrajnem uživanju negativne učinke na hormonski in imunski sistem.
Zato je potrebna ocena tveganja oz. presoja varnosti izdelka, predno se ti izdelki tržijo in vsakodnevno uporabljajo v prehrani ljudi. Oceno varnosti izdela Evropska agencija za varno hrano in je podlaga za dovoljenje za trženje živil na trgu EU.
V zadnjih letih se je zato na ravni EU preverjalo, ali obstaja zgodovina varne uporabe živil, ki vsebujejo ekstrakte CBD in nobena izmed držav članic ni podala podatkov o zgodovini varne uporabe teh izdelkov. Zato je Evropska komisija na podlagi evropske zakonodaje, ki ureja nova živila, 15. januarja 2019 v zbirki informacij, ki jih pridobi s strani držav članic in je objavljena na spletni strani Evropske komisije, posodobila vnos, ki se nanaša na kanabinoide.
S to posodobitvijo je postalo jasno, da se vsi ekstrakti rastline Cannabis sativa L. in iz njih proizvedeni izdelki, ki vsebujejo kanabinoide (CBD) in so opredeljeni kot živila, štejejo za nova živila, za katere je pred dajanjem na trg potrebna odobritev v skladu z zakonodajo o novih živilih.
Po tej spremembi so države članice EU začele izvajati nadzore nad tovrstnimi izdelki, intenzivneje v letu 2019. V tem okviru je Zdravstveni inšpektorat RS preko evropskega sistema hitrega obveščanja za živila in krmo v letošnjem letu prejel 50 obvestil iz 10 držav (Švedska, Španija, Nemčija, Avstrija, Švica, Italija, Litva, Danska, Grčija, Poljska), ki so v zvezi z izdelki CBD izvajale različne ukrepe: umik iz prometa, uradno pridržanje, vrnitev dobavitelju obveščanje pristojnih organov ter odpoklic.
Poleg tega se CBD izdelki, ki se ne prodajajo kot zdravila oziroma nimajo dovoljenja za promet z zdravilom, oglašujejo, da zdravijo številne bolezni. Na ta način zavajajo povprečnega potrošnika, ki dobi sporočilo, da gre za zdravilo in morebiti celo opusti predpisano zdravljenje svoje bolezni.
Za živila veljajo stroga pravila oglaševanja in predstavljanja, ki prepovedujejo navajanje terapevtskih in medicinskih učinkov ali drugih učinkov, ki jih izdelek nima in jih ni mogoče ustrezno dokazati. V kolikor se izdelki na ta način predstavljajo, gre za zavajanje potrošnikov.
Trenutno na Evropski komisiji poteka notranja razprava in obravnava tovrstnih živil. Želimo si, da bi se na ravni EU čim prej sprejele odločitve, ki bodo omogočile enotno ravnanje na podlagi EU zakonodaje v vseh državah članicah. To bo na eni strani zagotovilo varovanje zdravja potrošnikov in tudi enakopravno obravnavo poslovnih subjektov. V kolikor bodo živilski izdelki, ki vsebujejo koncentriran CBD v skladu s postopkom iz Uredbe o novih živilih ocenjeni kot varni, oziroma, da njihova uporaba v prehrani ne pomeni tveganja za zdravje ljudi, bodo le-ti dostopni na celotnem trgu EU.
Na ministrstvu za zdravje se zavedamo kompleksnosti problematike, ki je povezana tako z gospodarskimi subjekti, ki proizvajajo in tržijo izdelke iz konoplje, kot tudi z varnostjo izdelkov in njihovim potencialnim vplivom na zdravje ljudi. Prav zaradi tega pričakujemo hitre postopke in odločitve na ravni EU.