Predlagam kazensko in materjalno odgovornost sodnikov zaradi zastaranja primerov. Nedopustno je da primeri zastarajo, v večji meri so to politično nastavljeni primeri ter gospodarki primeri bivših političnih veljakov. V kolikor primeri zastarajo, morajo biti sodniki kazensko in materjalno odgovorni.
Če bo predlog prejel vsaj 12 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za pravosodje
V zvezi z navedenim predlogom pojasnjujemo, da odgovornost sodnikov normativno urejajo <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Ustava RS (Ustava), <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o sodniški službi (ZSS) in <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o sodiščih (ZS), in to skozi institute, kot so ocena sodniške službe, ugotavljanje disciplinske odgovornosti ter službeni nadzor sodnikovega dela. Uporaba posameznih institutov je primarno v pristojnosti predsednikov sodišč, sodnikov samih in sodnega sveta, določene vzvode pa ima v omejeni obliki tudi minister za pravosodje.
Odgovornost sodnikov na ustavni ravni določa 132. člen Ustave RS, ki ureja prenehanje in odvzem sodniške funkcije. Drugi odstavek 132. člena Ustave določa možnost državnega zbora, da na predlog sodnega sveta sodnika razreši, če je pri opravljanju sodniške funkcije kršil ustavo ali huje kršil zakon. Dodatno tretji odstavek istega člena določa obligatorno razrešitev sodnika s strani državnega zbora, v primeru naklepno storjenega kaznivega dejanja z zlorabo sodne funkcije, ugotovljenega s pravnomočno sodno odločbo. Prvi odstavek 132. člena Ustave pa na splošno ureja vse ostale možnosti prenehanja sodniške funkcije, s tem da določi, da razloge za to določa zakon. Odgovornost sodnikov se lahko ugotavlja le znotraj postavljenih omejitev instituta sodniške imunitete, ki je urejen v 134. členu Ustave RS. S tem členom je določena imuniteta sodnikov kot ena izmed prvin neodvisnosti sodstva oziroma sodnikov, kot to izhaja iz 125. člena Ustave. Imuniteta sodnikov predstavlja prepoved, da niti sodnika, niti sodnika porotnika ni možno klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju na sodišču, kar je določeno prvem odstavku omenjenega člena, in predstavlja t. i. materialno imuniteto. V drugem odstavku je vsebovana druga prepoved, da namreč sodnik ne sme biti priprt, prav tako pa zoper njega ne sme biti začet kazenski postopek, če v obeh primerih ni bilo dovoljenja državnega organa. Takšno dovoljenje je potrebno, če je sodnik osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije. Tovrstna prepoved predstavlja t. i. procesno imuniteto. S takšno ustavno določbo je zagotovljeno, da bi zakonodajna in izvršna oblast brez omejitev nadzirali sodstvo oziroma jo ovirali s kazenskimi postopki zoper sodnike, ko za to ne bi imeli pravne podlage. (Šturm, L.: Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, 2002, stran 928)
Ustava Republike Slovenije v 26. členu določa, da ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil.
Vrhovno sodišče je na svoji občni seji 24. 12. 1995 sprejelo pravno mnenje glede protipravnega ravnanja sodnika, ki je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost. Pri presoji protipravnosti je treba izhajati iz narave sodnikovega dela, za katero je značilna prosta dokazna presoja (8. člen <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakona o pravdnem postopku) in neodvisnost sodnika pri sojenju, pri čemer je sodnik vezan le na Ustavo in zakone. Ker je mogoče pravno vprašanje različno interpretirati, za protipravno ni mogoče šteti vsake odločitve sodnika, ki je po presoji drugega sodnika nepravilna, zato pojma protipravno ravnanje sodnika ni mogoče enačiti z razlogi, zaradi katerih bi bila izpodbijana sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi (glej pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. 2/1995). Sodnik torej ne more biti odškodninsko odgovoren za razlago prava znotraj meja danih pooblastil. O sodnikovem protipravnem ravnanju je možno govoriti le, če sodnik ne uporabi povsem jasne določbe zakona ali če določen predpis namenoma razlaga v nasprotju z ustaljeno sodno prakso ali če neko dejanje sodnika v postopku nima podlage v zakonu ali pa je sicer v okviru njegovih pooblastil, vendar predstavlja njegovo zlorabo.
Glede kazenske odgovornosti sodnikov poleg že omenjene določbe Ustave <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Kazenski zakonik v 288. členu v kaznivem dejanju zoper pravosodje določa tudi kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja. Sodnik, ki pri vodenju sodnega postopka ali izrekanju sodne odločbe zavestno krši zakon ali izkrivlja pravo, da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost, se kaznuje z zaporom do treh let. Enako se kaznuje sodnik, ki z enakim namenom opre sodno odločbo na dejstva, za katera ve, da ne obstojijo ali se krivo podtikajo z lažnimi ali nedovoljenimi dokazi.
Odgovornost sodnika za svoje delo pride do izraza v sklopu izdelave ocene sodniške službe. Periodična ocenjevanja sodnikov preko instituta ocene sodniške službe so prvi pokazatelj kakovosti sodnikovega dela. Kriteriji so določeni v prvem odstavku 28. člena ZSS, določanje podrobnejših meril pa je v pristojnosti sodnega sveta, ki sprejema Merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe. Ocenjevanje izvaja personalni svet na vsaka tri leta, pred tem časom pa na zahtevo sodnega sveta, predsednika sodišča, predsednika sodišča višje stopnje, ministra za pravosodje, ali sodnika samega (prvi odstavek 31. člena ZSS), sodniki začetniki (prva tri leta) pa so ocenjeni vsako leto. Na podlagi ocene se lahko sprejme določene ukrepe, s katerimi se ugotavlja odgovornost, in sicer da sodnik ne ustreza sodniški službi, kar pomeni prenehanje sodniške funkcije, ali pa ne izpolnjuje pogojev za napredovanje. Možno je tudi znižanje plače, in sicer se sodniku izreče znižanje plače do višine 20% za čas do enega leta, če iz dveh zaporednih ocen izhaja, da sodnik ne izpolnjuje pogojev za napredovanje.
Sodniki so tudi disciplinsko odgovorni, če z naklepom ali iz malomarnosti kršijo sodniške dolžnosti, ki so predpisane z zakonom in sodnim redom, ali neredno opravljajo sodniško službo, tako da se jim na podlagi disciplinske odgovornosti lahko izreče disciplinska sankcija. Uveljavitev in začetek uporabe Zakona o sodnem svetu (ZSSve) je v letu 2017 prinesla bistvene spremembe na področju zakonske ureditve disciplinskih organov in disciplinskih postopkov zoper sodnike. Spremembe se nanašajo tako na imenovanje in razrešitev disciplinskih organov kot tudi na disciplinski postopek. Po zakonski ureditvi, ki je bila v uporabi do začetka uporabe določb ZSSve, je bil disciplinski postopek v celoti urejal ZSS. ZSSve pa je vodilno vlogo za izvedbo disciplinskih postopkov podelil Sodnemu svetu kot neodvisnemu in avtonomnemu organu, v katerem imajo večino sodniki. S tem je zakonodajalec želel doseči večjo neodvisnost disciplinskih postopkov ter okrepitev zaupanja javnosti v pravosodje. Disciplinske organe in disciplinski postopek tako po novem ureja ZSSve, ZSS pa še vedno vsebuje materialnopravne določbe glede disciplinske odgovornosti sodnikov in disciplinskih sankcij ter glede zastaranja.
Ustavno opredeljena odgovornost sodnikov, institut izdelave ocene sodniške službe in disciplinska odgovornost sodnikov že v veljavni zakonodaji predstavljajo relativno zadostno mero možnosti uveljavljanja sodniške odgovornosti za svoje delo. Za zagotavljanje kakovosti dela sodnikov in posledično tudi nadzora nad njihovim delom je ključnih več dejavnikov: dobro izhodiščno in kvalitetno permanentno izobraževanje, stalno spremljanje in zagotavljanje enotne sodne prakse, optimalni pogoji za delo, vključno s primernim in potrebnim izvajanjem sodne uprave preko predsednikov sodišč, kritičnim spremljanjem sodnikovega dela preko njegovih ocen ter dosledno izvajanje pristojnosti s strani posameznih deležnikov v skladu s širokim naborom vzvodov, ki jih že več let omogoča področna zakonodaja (zlasti ZS in ZSS), zato menimo, da je vzpostavljen učinkovit, širok in sorazmeren sistem uveljavljanja sodniške odgovornosti, ki je ustrezno integriran znotraj okvirjev načela neodvisnosti sodnikov oziroma sodstva.
siol.net/novice/slovenija/nekdanjemu-sodniku-skobernetu-zaradi-neupravicenega-zapora-20-000-evrov-odskodnine-659329
https://www.dnevnik.si/novice/kronika/dvomilijonska-prevara-tik-pred-zastaranjem-2723792/
Na sojenju zaradi okoli 2,5 milijona evrov težke davčne utaje se je na ljubljanskem okrožnem sodišču zvrstilo osem (od tega šest različnih) sodnikov, izgubila se je ena od štirih škatel z dokazi, kazenski postopek pa bo letos predvidoma zastaral.
www.rtvslo.si/slovenija/za-sodnico-ki-je-odlocala-o-tozbah-glede-posojil-v-svicarskih-frankih-uveden-disciplinski-postopek/740598
Disciplinski tožilec pri sodnem svetu je sledil pobudi predsednika višjega sodišča v Ljubljani in zoper sodnico Katarino Marolt Kuret, ki je odločala o tožbah glede posojil v švicarskih frankih, uvedel disciplinski postopek.
Ko so Sokrata, znamenitega grškega filozofa, obsodili na smrt, je ta v sklepnem delu svojega zagovora podal premislek o razsodbi in tem, kaj ga čaka. Dejal je, da ne bo »jokal in stokal pa govoril in počel sto reči,« ki so jih sodniki navadno vajeni slišati od drugih. Kot pravi sam, mu je veliko ljubše, da je »po tej obrambi zapisan smrti, kakor da bi si bil po onem receptu ohranil življenje.« Kajti po njegovem mnenju ni težko uiti smrti, če se poslužiš nezakonitih sredstev, zelo težko pa je uiti malopridnosti, v katero so zaradi svoje obsodbe sedaj zapadli tudi sodniki. Sam pa želi ostati zvest pravici, zato sprejema njihovo obsodbo – njemu bo smrt odvzela samo ped življenja, sodnikom pa bo za večne čase ostal madež krivice.
Dalje verjame, da smrt ni nikakršno zlo, saj mu notranji glas daje vedeti, da se mu ne bo zgodilo nič hudega. Kajti v preteklosti ga je nek preroški glas vselej posvaril, če je bil kdaj na napačni poti. Običajno se mu je pogovorom to božje znamenje večkrat oglasilo in ga prekinilo, a mu »med vso obravnavo ni niti enkrat ugovarjalo.« Tudi na dan, ko ga je doletela smrtna kazen, ga »ni niti enkrat posvarilo, ne davi ob odhodu od doma, ne na poti do sodišča, ne pri razpravi sami.« Zaradi tega je Sokrat prepričan, da smrt ni nekaj nesrečnega.
»Zakaj smrt je lahko dvoje: ali popolno izničenje /…/ ali pa /…/ preselitev duše s tega sveta na drugega.« V prvem primeru je podobna globokemu spancu brez sanj, ki je pravzaprav dobiček, saj je potemtakem ena sama večna noč. Če pa je nekakšna preselitev duše, potem je to za človeka neizmerna sreča, saj se bo v onostranstvu srečal z vsemi junaki, modreci in pravičniki ter užival blaženost v njihovi družbi. Sokrat zato sodnike poziva, naj gojijo »veselo upanje glede smrti,« kajti pravičnemu človeku se ne more ne v življenje ne v smrti zgoditi nekaj hudega.
To je tudi razlog, zakaj se ne jezi na sodnike, ki so ga obsodili, čeprav so to storili iz škodoželjnosti in bi si zaslužili vso grajo. Svoj komentar zato sklene z znamenitimi besedami: »Zdaj pa je čas, da gremo, jaz v smrt, vi v življenje. A kateri gremo na boljše, je znano le bogu.«
Več na:
prvi.rtvslo.si/podkast/duhovna-misel/19842238/174462999
necenzurirano.si/clanek/mnenja/sodisce-svicarski-franki-janez-jansa-krivosodje-protest-posojilo-1797659
Sodstvo ima dve možnosti: začne urejati lastne vrste ali počaka na Janševo grmado
Kaj je nauk zgodbe o višji sodnici iz zadeve frank? Da je vsaka sporna zadeva iz lastnih vrst, ki je sodstvo ni pripravljeno razčistiti, nov kos lesa za grmado, ki ga čaka tam zunaj. Pred sodišči v Celju in drugod.
Pred dnevi smo objavili zgodbo o višji sodnici Katarini Marolt Kuret, ki je od leta 2017 odločala o tožbah posojilojemalcev v švicarskih frankih proti bankam. V veliki večini zadev, kjer je bila sodnica poročevalka ali članica senata, je višje sodišče odločilo v prid imetnikov posojil v frankih. V enem od teh primerov je senat celo sam posojilno pogodbo razglasil za nično.
To dokazuje, da je imela Katarina Marolt Kuret kot višja sodnica pomembno vlogo pri oblikovanju sodne prakse, ki se je v zadnjih dveh letih krepko nagnila v prid posojilojemalcev. S tem seveda ne bi bilo nič narobe, če tudi sama ne bi imela najetega posojila v tej valuti, ki zapade leta 2028. Ker se ji o tem ni zdelo vredno obvestiti svojega delodajalca, torej višjega sodišča, je lahko v teh zadevah nemoteno sodila naprej.
Že to je samo po sebi sporno. Povedano preprosteje: višja sodnica je sodno prakso pomagala ustvarjati na način, ki je šel (ne)hote tudi v njeno konkretno korist, merljivo v evrih. Je sama to vedela? Očitno da, saj se je februarja 2024 odločila tudi sama vložiti tožbo proti banki.
Zakaj, ni težko ugibati. Ker je spreminjanje sodne prakse v prid posojilojemalcev spremljala dobesedno iz prve vrste, je zelo verjetno ugotovila, da je bil takrat za to pravi trenutek. Za nameček je Katarina Marolt Kuret tožbo proti banki za več mesecev zamolčala pred višjim sodiščem. Res je, da se je takrat vendarle začela izločati iz zadev frank, a zaradi drugih razlogov.
Šest let prestopala črto dopustnega in etično sprejemljivega
Zgodba ima več razsežnosti. Ena od teh je stiska višje sodnice, ki je leta 2008 v želji rešiti lastni stanovanjski problem v poslovalnici banke sprejela tvegano odločitev, za katero drago plačuje že skoraj 20 let. To je bil čas, ko so banke "metale" denar ljudem. Nesporno so "produkte" v frankih ponujale tudi tistim, ki jih v evrih ne bi mogli dobiti. Ali je bila sodnica Marolt Kuret med njimi, bo v njeni zadevi ugotavljalo sodišče.
www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/disciplinski-postopek-za-sodnico-v-zadevi-o-posojilih-v-svicarskih-frankih-316724
Višje sodišče v Ljubljani je po preučitvi vseh okoliščin ugotovilo, da obstajajo razlogi za vložitev pobude za uvedbo disciplinskega postopka zoper višjo sodnico v Ljubljani Katarino Marolt Kuret.
Med letoma 2017 in 2024 je namreč soodločala o pritožbah glede posojil v švicarskih frankih, čeprav je imela tudi sama takšno posojilo, je poročal časopis Dnevnik.
"Pobuda bo posredovana disciplinskemu tožilcu pri Sodnem svetu RS. Hkrati bo podana tudi pobuda za obravnavo zadeve pred komisijo za etiko in integriteto, saj gre za tematiko, ki se dotika vprašanja spoštovanja načel, ki so določena v kodeksu sodniške etike," je povedal direktor ljubljanskega višjega sodišča Janez Grden.
Marolt Kuret je februarja 2024 prvič sama predlagala svojo izločitev iz obravnavanja zadev, ki se nanašajo na posojila v švicarskih frankih. Da je tudi sama stranka v postopku, v katerem se obravnavajo posojila v frankih, pa je sodišče obvestila novembra lani, so v ponedeljek za STA pojasnili na višjem sodišču v Ljubljani.
Od takrat je v še devetih zadevah podala predlog za izločitev, ki mu je predsednik sodišča skladno z določbami zakona o pravdnem postopku ugodil. Da je sodnica tudi sama stranka v postopku, v katerem se obravnavajo posojila v švicarskih frankih, pa so na ljubljanskem višjem sodišču prvič izvedeli iz njenega predloga za izločitev v novembru 2024.
necenzurirano.si/clanek/preiskave/posojilo-kredit-svicarski-franki-sodnica-tozba-odskodnina-1796042
Gre za Katarino Marolt Kuret, sodnico višjega sodišča v Ljubljani. Iz javno dostopnih gradiv je razvidno, da je od leta 2017 sodelovala pri najmanj devetih sojenjih na temo posojil v CHF. Od tega je bila v petih zadevah poročevalka, torej vodja sodnega postopka, vmes pa tudi predsednica senata, ki je v teh zadevah odločal.
Bistvo: v vseh devetih primerih je sodni senat višjega sodišča odločil v korist posojilojemalcev, torej na škodo bank. V nekaterih primerih je celo spremenil sodbo sodišča prve stopnje in sporne pogodbe v CHF označil za nične.
Pri tem se sodnica Marolt Kuret iz teh zadev ni izločala, čeprav ima tudi sama že vrsto let najeto posojilo v CHF, zavarovano s hipoteko na njeni nepremičnini. Po neuradnih informacijah pa je pred časom vložila tudi tožbo, s katero od banke zahteva preplačana sredstva skupaj z obrestmi. Sodišče prve stopnje bo v njeni zadevi tako moralo slediti praksi, ki jo je sama vzpostavljala na višjem sodišču.
Še ena sramota za sodstvo, Tržičan je, še vedno brez odškodnine, Rop jo seveda dobi....
www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zrtev-podivjanih-psov-se-caka-na-pravico-sram-me-je-da-sem-drzavljan-v-tej-drzavi/
www.domovina.je/video-roman-prosen-zrtev-slovenskega-pravosodja-spisal-sem-poslovilno-pismo-zakaj-to-delam-in-odsel-v-gozd
www.24ur.com/novice/slovenija/afera-mariposa-iskali-so-ga-tudi-americani-zdaj-je-zadeva-zastarala.html
Slovenski sodniki so itak sposobni soditi in močno oglobiti le kurje tatove. Vse ostalo je tako ali drugače oproščeno - zastara, izločijo dokaze itd. Tako kot je rekel pred leti Jure Godler - za sodnika gredo pač najbolj nesposobni pravniki… sposobni gredo za odvetnike…
www.planet-tv.si/clanek/slovenski-sodniki-ostajajo-nedotakljivi/
Pred štirimi leti je Slovenijo pretresel odvzem dveh otrok materi in njihova dodelitev očetu, pri čemer so posnetki pretresenih otrok sprožili ogorčenje. Postopek je trajal štiri ure, sodelovali so socialne delavke, policija in pomočniki, sodnica pa je vztrajala pri izvedbi. Mati, ki na slovenskih sodiščih ni našla pravice, se je obrnila na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je zdaj odločilo, da je bil odvzem nesorazmeren in da je država kršila pravice. Država mora materi plačati odškodnino.
www.zurnal24.si/slovenija/na-protestu-v-podporo-jansi-morala-posredovati-policija-432950
O današnjem dogodku pred celjskim sodiščem je ministrica za pravosodje Andreja Katič govorila s predsednikom Vrhovnega sodišča RS Miodragom Đorđevićem. Strinjala sta se, da vsa opozorila o spoštovanju pravne države, neodvisnosti sodstva in strpnega dialoga žal vsakič znova naletijo na gluha ušesa.
"Spoštovanje pravne države in pravic vseh posameznikov, tudi tistih, ki se znajdejo pred sodiščem, je temelj naše demokratične ureditve in pravne države. Politiki smo prvi, ki moramo biti zgled pri spoštovanju pravne ureditve in neodvisnosti sodstva. Vse izjave, ki spodbujajo sovraštvo, delijo družbo in zastrupljajo politični prostor, so nesprejemljive. Takšna dejanja ne le ogrožajo temeljne vrednote naše družbe, ampak tudi spodkopavajo zaupanje v naše pravosodje," je dejala ministrica. Neodvisnost sodstva je ključnega pomena za ohranjanje pravičnosti in stabilnosti našega pravnega sistema. Vse poskuse njene erozije je treba zavrniti, saj so v nasprotju z osnovnimi vrednotami, na katerih temelji Slovenija kot pravna država, so zapisali na ministrstvu za pravosodje. Ministrica ponovno poziva vse politične akterje, da ravnajo odgovorno, spoštujejo vlogo sodstva in se vzdržijo vsakršnega spodbujanja sovraštva.
www.dnevnik.si/novice/slovenija/jansa-zopet-napadel-sodnice-sodnisko-drustvo-zeli-umik-objave-2703917/
www.rtvslo.si/slovenija/janseva-tozba-zavrnjena-tozilki-in-sodnikom-v-zadevi-patria-mora-placati-22-600-evrov-stroskov/666161
26. člen
(pravica do povračila škode)
(neuradno prečiščeno besedilo)
Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.
Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil.
26. člen Ustave RS ne ureja neposredne odškodninske odgovornosti sodnikov in državnih tožilcev za dejanja pri opravljanju njihove funkcije.
Njihove neposredne odškodninske odgovornosti ne določa niti zakon. Pri tem pa ne gre za pravno praznino, ampak za odraz ustavnega načela neodvisnosti sodstva in tožilstva, ki je nujna za delovanje pravne države in ustrezno varstvo pravic in obveznosti vseh posameznikov, je poudarila sodnica Tanja Bizjak.
Sodna statistika 2022
podatki.gov.si/dataset/43606a24-b254-40ef-846d-2b7df3db22ed/resource/b75042e3-e9f8-499e-a923-56a83f275e66/download/sodnastatistika192022.pdf
https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/janez-jansa-pricakuje-skoraj-milijon-evrov-odskodnine/
predlagam.vladi.si/predlog/6808
predlagam.vladi.si/predlog/4683
www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XELKK9G
predlagam.vladi.si/predlog/11626
Okvirno ima ministrstvo prav. Ne zastaranje primerov belih ovratnikov, ker se v sojenju lopovom takšnih vrst pričakuje raznorazne malverzacije, od najnižje državne institucije, do najvišje, kar pa je seveda posledica mafijske zakonodaje, mene veliko bolj moti KORUPCIJA v pravosodju. Kdor spremlja zakonodajo, ve, da je bila včasih v zakonu o sodniški službi določba, da sodnik, ki krši človekove pravice, ni vreden službe sodnika (to je ministrsto v odgovoru "pozabilo" zapisati.). To je bilo toliko časa, dokler so o teh kršitvah odločali prijatelji v pravosodju te države med seboj in seveda niso nikoli odkrili takšnega kršenja. Ko pa je bilo ustanovljeno evropsko sodišče o varstvu človekovih pravic in so sodbe naših medsebojnih prijateljev sodnikov začele v Strasburgu padati kot domine, so to določbo enostavno črtali. Kajne gospodje prijatelji z Ministrstva? Vrana vrani ne izkljuje oči. Ker, če bi se potem tega držali, v tej mafijski državi ne bi bilo več sodnikov. V prvi vrsti bi takoj odpadli strankarski prijatelji na položaju t.i. Ustavnih sodnikov (Ne vem kateri bebec še verjame, --"pri čemer je sodnik vezan le na Ustavo in zakone"-- velika napaka ministrstva, ki ne pozna svojih lastnih predpisov-- saj sodnik pove zakletvo, "da -bo sodil v SKLADU z ustavo in zakoni. Sicer je res, da je vezan na ustavo in zakone ampak med soditi "PO USTAVI IN ZAKONIH" in pa "V SKLADU Z USTAVO IN ZAKONI" je ogromna razlika. Vse kar se sodi in izreka je V SKLADU z njima. Daleč mimo pa je, da so sojenja po ustavi in zakonih. HaHa, ministrstvo daje primer največjega mafijskega pisca zakonov (Šturm, L.: Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, 2002, stran 928)
V prvi vrsti bi morali zakonodajo prepisati od neke zahodnoevropske države, kar sicer je, vendar s toliko popravki, da je original zakonodaja popolnoma neprepoznana in seveda pisana v čast balkancem, ki si jo razlagajo kakor komu paše.
A je zastaranje le posledica dela sodnika ali kako to mislite? Seveda ne, praviloma gre za posledico (včasih celo namen) ravnanja strank, predvsem odvetnikov; tega pa sodniki sami NE MOREJO preprečit. Kako naj bi po vašem sploh izgledal tale boj proti zastaranju primerov? Seveda tudi mene jezi kadar pride do takih situacij, a najlažje je pavšalno spet kriviti sodnike za vse težave tega sveta, zraven pa ne predlagati prav nobene bolj konkretne rešitve ... Kričanje o sodniški odgovornosti po mojem mnenju nima nobenega smisla.
Kot piše že pred mano predhodnik, ja, dejansko bi lahko šlo za poseg v neodvisnost ali pa natančneje v nepristranskost sodnika, s tem (kakršenkoli bi že bil pričakovan ukrep proti zastaranju) bi lahko dal sodnik že pred izrekom sodbe vtis da je eni strani bolj naklonjen kot drugi, do česar pa (vsaj v večini primerov) ne sme priti, obe stranki imata in morata imeti pravico do enakih možnosti.
Se strinjam s predlogom, a po navadi se vsak predlog za izboljšanje stanja v sodstvu zavrne z izgovorom, da bi šlo pri tem za poseg v neodvisnost sodstva...