17. 9. 2019
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Predlog je vsebinsko že rešen z določbo 17. člena <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Uredbe o odpadkih, ki prepoveduje puščanje odpadkov v okolju, njihovo odmetavanje in nenadzorovano ravnanje z odpadki. Posameznik je za kršitev teh prepovedi kaznovan z globo od 100 do 300 evrov (za pravne in druge fizične osebe so predpisane občutno višje globe).
V zvezi z višino globe pojasnjujemo, da je treba pri določanju višine glob posebno pozornost nameniti temu, da so globe učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Pri tem višine predpisanih glob ne gre enačiti z ukrepi, sprejetimi za zagotovitev čim bolj učinkovitega izvajanja nadzora s strani pristojnih organov in izrekanja glob. V primerih, ko gre za splošno družbeno razširjen problem, zgolj kaznovanje posameznih kršiteljev nikoli ni učinkovito samo po sebi, ampak mora biti glavnina naporov vložena v ustrezno, ciljnim skupinam prilagojeno stalno izobraževanje in ozaveščanje javnosti, s ciljem ozavestiti posamezna ravnanja kot neustrezna in škodljiva (npr. za okolje), kar se posledično odraža v spremembah navad potrošnikov - konkretno v manj odvrženih odpadkih. Kot enega bolj učinkovitih ukrepov spreminjanja potrošniških navad naj navedemo spremembe, povezane z uporabo plastičnih nosilnih vrečk. Spremembe so se zgodile v relativno kratkem času dveh let, pri čemer je ministrstvo veliko napora vložilo v izobraževanje in ozaveščanje najširše javnosti.
Glede na dejstvo, da je junija 2019 znašala povprečna mesečna neto plača 1.107,9 evrov (vir: Statistični urad RS), zakonsko določena minimalna bruto plača pa je od 1. 1. 2019 dalje 886,6 evrov, je višina globe, določene za posameznika, povsem ustrezna.
Ker menimo, da s samo spremembo višine glob ne bomo v splošnem zmanjšali smetenja, pripravljamo določene druge spremembe zakonodaje, s katerimi naj bi po eni strani vplivali na spremembe navad potrošnikov in po drugi strani zahtevali določene spremembe tudi od proizvajalcev tistih izdelkov, ki so najpogostejši vir smetenja (med njimi so vsekakor odpadki iz tobačnih izdelkov).
Junija 2019 je bil v javni obravnavi predlog spremembe Zakona o varstvu okolja, s katerim bo prvič na zakonski ravni poleg puščanja odpadkov in njihovega odmetavanja posebej prepovedano tudi smetenje okolja; z uveljavitvijo zakona bo občinam omogočeno, da tudi same predpišejo ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje smetenja.
S predlogom zakona se tudi na novo ureja možnost, da se proizvajalcem v okviru obveznosti, ki izhajajo iz načela proizvajalčeve razširjene odgovornosti, predpiše kot obveznost informiranje javnosti in obveščanje imetnikov odpadkov o preprečevanju smetenja z odpadki, ki izvirajo iz njihovih proizvodov.
Junija 2019 je bila sprejeta Direktiva (EU) 2019/904 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje (bolj znana kot SUP direktiva), v kateri je posebna pozornost dana tudi ukrepom za preprečevanje in zmanjševanje smetenja z odpadki iz tobačnih izdelkov s filtri in filtrov, ki se tržijo za uporabo v kombinaciji s tobačnimi izdelki ter še nekaterim drugim proizvodom, ki so prepoznani kot najpogostejši vir smetenja. V nadaljevanju so opisani zgolj ukrepi, ki bodo sprejeti v prihodnjem obdobju sprejeti za zmanjšanje in preprečevanje smetenja s tobačnimi izdelki.
Filtri tobačnih izdelkov, ki vsebujejo plastiko, so drugi najpogosteje najden plastični proizvod za enkratno uporabo na obalah EU. Zato je treba zmanjšati ogromen vpliv tobačnih izdelkov s filtri, ki vsebujejo plastiko, ki so po uporabi odvrženi neposredno v okolje. Pričakuje se, da bodo ukrepi, ki jih bodo sprejele (istočasno) vse države članice EU, spodbudili inovacije in razvoj novih izdelkov, tako da bodo potrošnikom na voljo sprejemljive alternative za filtre, ki vsebujejo plastiko. Za spodbujanje inovacij, ki bi omogočale razvoj trajnostnih alternativ za filtre tobačnih izdelkov, ki vsebujejo plastiko, se predvideva uvedba novih sistemov razširjene odgovornosti proizvajalcev tobačnih izdelkov s filtri, ki vsebujejo plastiko. Ker tudi za tobačne izdelke velja skupni trg EU, je torej nujno, da vse države usklajeno spodbujajo celoten spekter ukrepov za zmanjšanje tovrstnih odpadkov, odvrženih po uporabi.
V skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki za zagotovitev ustreznega ravnanja s tobačnimi izdelki s filtri, ki vsebujejo plastiko, ni potrebno ločeno zbiranje teh odpadkov. Zato so v SUP direktivi določene zahteve v zvezi z razširjeno odgovornostjo proizvajalcev teh izdelkov, kot je na primer zahteva, da naj proizvajalci krijejo stroške čiščenja okolja zaradi odvrženih smeti in stroške za vzpostavitev posebne (javne) infrastrukture za zbiranje odpadnih tobačnih izdelkov, odvrženih po uporabi, kot so na primer ustrezne posode za odpadke, nameščene na lokacijah, ki so najbolj obremenjene zaradi smetenja. V prihodnje bo tako treba sprejeti ustrezne finančne mehanizme, na primer določiti višino finančnih prispevkov (lahko gre za večletne nespremenljive zneske) proizvajalcev tobačnih izdelkov za stroške čiščenja okolja zaradi odvrženih smeti. Poleg tega SUP direktiva določa posebne zahteve za označevanje tobačnih izdelkov s filtri in filtrov, ki se tržijo za uporabo v kombinaciji s tobačnimi izdelki, ter zahteve za ozaveščanje javnosti, zlasti za obveščanje potrošnikov in spodbujanje odgovornega vedenja potrošnikov, da bi zmanjšali smetenje z odpadki iz teh proizvodov. Aktivnosti za prenos te direktive v notranji pravni red, ki mora biti izveden do 3. julija 2021, že potekajo.