Prekariat naj gre v zgodovino in naj Vlada RS sprejme predpis, da je veljavno samo delovno razmerje izjemoma za določen čas in praviloma za nedoločen čas. Dosti je izkoriščanja delavcev, ki delajo prekarno preko s.p. in na drug način.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Splošno delovnopravno izhodišče iz katerega izhajamo na ministrstvu je, da mora za zakonito opravljanje dela obstajati pravna podlaga na podlagi katere se takšno delo lahko tudi opravlja. Pri izbiri pravne podlage za delo oziroma izvajanje dejavnosti je potrebno upoštevati naravo dela oziroma dejavnosti. Hkrati pa je potrebno upoštevati tudi (specifične) pogoje za opravljanje določenega dela oziroma dejavnosti.
Z vidika splošne delovnopravne ureditve v <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) naj pojasnimo, da ZDR-1 ne ureja vseh pravnih razmerij, v katerih ena oseba za drugo opravlja določeno delo, ampak le tista, ki jih je mogoče opredeliti kot delovna razmerja. Delovno razmerje se praviloma vzpostavi s sklenitvijo pisne pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, pravno razmerje pa se šteje za delovno razmerje tudi, če med pogodbenima strankama ni sklenjena pogodba o zaposlitvi, v kolikor v njem obstajajo elementi delovnega razmerja, določeni v ZDR-1. Elementi, po katerih se delovno razmerje loči od drugih, civilno-pravnih pogodbenih razmerij, so naslednji: gre za razmerje med delavcem in delodajalcem, ki je prostovoljno, delavec se vključi v organiziran delovni proces delodajalca, delo opravlja za plačilo, osebno, nepretrgano in po navodilih ter pod nadzorom delodajalca. Bistveno je, da delavec opravlja delo v odvisnem (podrejenem) razmerju do delodajalca, kot del delovnega procesa, ki ga organizira delodajalec, ki tudi nosi odgovornost za uspeh podjetja. Zato je v ZDR-1 določeno pravilo, da v kolikor so v konkretnem razmerju ti elementi podani, se domneva, da gre za delovno razmerje z vsemi pravicami in obveznostmi, čeprav med strankama ni sklenjena pisna pogodba o zaposlitvi (drugi odstavek 13. člena ZDR-1).
Splošna delovna zakonodaja je torej jasna in v primerih, ko so podani elementi delovnega razmerja, ne dopušča svobodne izbire delodajalcev in delavcev o podlagi za opravljanje dela. V kolikor pa elementi delovnega razmerja niso podani, slovenska zakonodaja dopušča druge oblike za opravljanje dela. Delo se lahko opravlja npr. na podlagi pogodb civilnega prava (pogodba o delu, avtorska pogodba), opravljanje dejavnosti v okviru gospodarskih subjektov (npr. s.p…), delo pa se pod določenimi pogoji, urejenimi v <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, lahko opravlja tudi v obliki osebnega dopolnilnega dela, kratkotrajnega dela, sorodstvene pomoči…..
Dalje želimo v zvezi s podanim predlogom izpostaviti, da prekarizacijo na ministrstvu dojemamo predvsem kot enega izmed obrazov porasta atipičnih oblik dela, ki prinaša negativne posledice, in to tako na mikro kot na makro ravni. Na mikro ravni govorimo o negativnih učinkih prekarizacije kot odsotnosti minimalne pravne, ekonomske in socialne varnosti delavcev. Na makro ravni pa gre za učinke prekarizacije na obstoj in vzdrževanje sistemov socialne varnosti ter davčno politiko. Kljub temu, da se določeni elementi prekarnosti lahko pojavijo tudi v delovnem razmerju, pa ocenjujemo da največja tveganja za prekarnost izhajajo iz uporabe atipičnih oblik dela.
Da bi lahko ministrstvo pridobilo celovit multidisciplinarni vpogled v stanje prekarnosti v Sloveniji na način, da se ugotovi obseg, značilnosti in primerjava z drugimi državami EU in da se lahko na podlagi celovitega vpogleda v prekarno delo v Sloveniji oblikuje predloge za omejevanje negativnih učinkov prekarnosti za posameznika in družbo v celoti, je pristopilo k sofinanciranju raziskovalnega projekta »Multidisciplinarna analiza prekarnega dela: pravni, ekonomski, socialni in zdravstveno varstveni vidiki (MAPA)«. Gre za skupni projekt treh slovenskih univerz, ki temelji na multidisciplinarnem pristopu raziskovanja v vseh fazah raziskovanja, s čimer želimo doseči sintezo in preseči različne pristope glede opredelitve koncepta prekarnega dela. Projekt MAPA naslavlja diskusijo, da ni vsako atipično delo že kot tako prekarno, niti ni zadosten ukrep za preprečevanje nastanka prekarnosti zgolj enostavna razširitev določene značilnosti standardne zaposlitve na prekarno delo, ker je prekarnost veliko bolj kompleksen problem.
Nenazadnje naj poudarimo, da želimo z vidika sistemskega pristopa k izpostavljeni problematiki pripraviti celovit nabor ukrepov za odpravo prekarnosti, ki se bodo oblikovali v okviru Medresorske delovne skupine za načrtovanje in izvedbo ukrepov proti prekarnosti, katere delo teče vzporedno s projektom MAPA.