Morala bi se končno opraviti revizija vsega podarjenega od osamosvojitve do danes za RKC, postaviti jih na stanje kot je bilo na dan osamosvojitve. Predlagam tudi obdavčitev vsega delovanja RKC , prepoved gospodarskih dejavnosti in naj verniki RKC plačujejo njim članarino in s tem dejansko pokažejo, čisto, željeno pripadnost RKC.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za kulturo
Po vpogledu v imenovani predlog Ministrstvo za kulturo ugotavlja, da ta za RKC oziroma pravilno Katoliško Cerkev (v nadaljnjem besedilu: KC) predlaga revizijo vsega podarjenega premoženja, prepoved opravljanja gospodarske dejavnosti in uvedbo plačevanje članarine za vernike KC.
Ministrstvo za kulturo je na podlagi 32.a člena <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakona o državni upravi (v nadaljnjem besedilu: ZDU-1) med drugim pristojno za upravno področje verske svobode, in sicer v obsegu, ki je podrobneje določen v določbi 30. člen področnega zakona - <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakona o verski svobodi (v nadaljnjem besedilu: ZVS).
»Revidiranje premoženja, ki je bilo podarjeno KC«, »prepoved opravljanja gospodarske dejavnosti KC« in »uvedba plačevanja članarine za vernike KC« niso ravnanja, ki bi bila izraz manifestacije verske svobode oziroma ne posegajo na upravno področje verske svobode in zato niso v stvarnimi pristojnostmi Ministrstva za kulturo, ki jo podrobneje določa 30. člen ZVS.
Kljub slednji ugotovitvi Ministrstvo za kulturo v nadaljevanju posreduje informacije, ki naj bi javnosti omogočile pravno pravilno razumevanje povezave med verskimi skupnostmi in gospodarsko dejavnostjo ter prostovoljnimi prispevki vernikov, ki so namenjeni financiranju lastne verske skupnosti.
Ministrstvo za kulturo ugotavlja, da je pravno razlikovanje med versko dejavnostjo (ureja jo 41. člen Ustave) in gospodarsko dejavnostjo (ureja jo 74. člen Ustave) določil že sam ustavodajalec in da verske skupnosti skladno z 18. in 25. točko obrazložitve interpretativne ustavnosodne odločbe št. Rm-1/02 (Uradni list RS, št. 118/03) gospodarsko dejavnost lahko opravljajo ob enakih pogojih kot državljani. Verske skupnosti torej za opravljanje gospodarske dejavnosti lahko v skladu s pravnim redom ustanovijo z njimi povezane pravne osebe, namenjene uresničevanju pravice do svobodne gospodarske pobude (npr. različne oblike gospodarskih družb).
Sicer neobvezujoči mednarodni instrument – Deklaracija Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja, razglašena z resolucijo št. 36/55 dne 25. 11. 1981, poleg splošne opredelitve te pravice v 1. členu (pravico imeti kakršnokoli veroizpoved ali prepričanje po lastni izbiri, svobodno izpovedovanje vere ali izražanje prepričanja posamezno ali v skupnosti z drugimi, javno ali zasebno, z bogoslužjem, verskimi obredi in rituali in s poučevanjem) v 6. členu opredeljuje tudi širšo vsebino in pomen pravice do svobode misli, vesti in veroizpovedi. Tako pod točko f) določa, da pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi obsega tudi svobodo »zbiranja in prejemanja prostovoljnih finančnih in drugih materialnih prispevkov od posameznikov in institucij«. Glede na navedeno je »vsako obliko financiranje verskih skupnosti v Republiki Sloveniji, ko gre dejansko za zbiranje in prejemanje prostovoljnih finančnih in drugih materialih prispevkov od posameznikov in institucij« mogoče umestiti med ravnanja, ki so manifestacija pravice do svobode misli, vesti in veroizpovedi oziroma pravice do verske svobode.
Ministrstvo za kulturo ugotavlja, da navedeni deklaraciji sledi tudi zakonska ureditev financiranja registriranih cerkev in drugih verskih skupnosti iz 29. člena ZVS, ki določa vire financiranja registriranih cerkev in drugih verskih skupnosti. Tako prvi odstavek 29. člena ZVS registriranim cerkvam in drugim verskim skupnostim poleg financiranja iz njihovega premoženja in iz prispevkov mednarodnih verskih organizacij, katerih članice so, izrecno omogoča »predvsem financiranje iz donacij in drugih prispevkov fizičnih ali pravnih oseb«.