21. 6. 2016
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
V zvezi s pobudo za posodobitev predpisov glede hrupa iz gostinskih obratov med 22.00 in 6.00 uro na območju stanovanjskih naselij, ki smo jo prejeli preko Ministrstva za okolje in prostor, uvodoma ugotavljamo, da v upravno pristojnost Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo sodi le podana pobuda pod 1. točko.
Po tej pobudi naj bi se v tretjem odstavku 4. člena Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07-UPB-2 in 26/14-ZKme-1 B) (v nadaljevanju: Zakon) in tretjem odstavku 4. člena Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00, 30/06 in 93/07) (v nadaljevanju: Pravilnik), dodalo besedilo:
V primeru, da se gostinski lokal nahaja v stanovanjskem naselju, mora gostinec v postopku pridobitve podaljšanega obratovalnega časa, organu, ki o tem odloča, dokazati, da dejavnost med 22.00 in 6.00 ne bo moteča za okoliške stanovalce, predložiti mora uporabno dovoljenje za objekt, v katerem se bo izvajala dejavnost ter dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 52. čl. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (ustrezna protihrupna zaščita v primeru nudenja mehanske ali žive glasbe). Stanovalci, ki v postopku trdijo, da bodo zaradi izdaje takšnega dovoljenja oškodovani, imajo status stranke v postopku.«.
Podanih pobud za posodobitev navedenih predpisov ne podpiramo, za kar navajamo naslednje argumente:
1. Zakon v tretjem odstavku 4. člena zgolj določa vrste gostinskih obratov, zato predlagana dopolnitev besedila v ta člen ne sodi. Vprašanja, povezana z obratovalnim časom gostinskih obratov zakon ureja v svojem 12. členu, vendar glede na vsebino pobude ne vidimo utemeljenih razlogov, da bi bila ta pobuda sploh predmet zakonskega urejanja, saj se nanaša predvsem na način izdaje soglasja, kar sicer ureja Pravilnik, oziroma občinski akti.
2. Pravilnik v tretjem odstavku 4. člena določa, da mora za gostinstvo pristojni organ občine pri izdaji soglasja za podaljšani obratovalni čas upoštevati potrebe gostov in značilnosti območja, kjer je gostinski obrat.
Namen te določbe je, da občina na temelju svojih razvojnih prioritet uredi obratovalni čas gostinskih obratov na območju tako, da upošteva in uskladi interes tako razvoja gostinstva in turizma, kot tudi okoliških stanovalcev, za katere je ta dejavnost lahko moteča tudi ob izpolnjevanju vseh zahtev glede dovoljene meje hrupa, ki jo morajo po veljavnih predpisih upoštevati gostinski obrati. Izdajanje soglasja na način, ko bi gostincem naložili dokazno breme izpolnjevanja pogoja, da dejavnost med 22.00 in 6.00 ne bo moteče za okoliške stanovalce, je v stvarnosti skoraj nemogoče zagotoviti in bi bilo zato v nasprotju s cilji urejanja področja. Hrup, povezan z dejavnostjo gostinskih obratov, praviloma namreč ni le posledica slabe protihrupne zaščite objekta, temveč predvsem motečega obnašanja gostov, najpogosteje ob zapuščanju gostinskega obrata (kaljenje javnega reda in miru, kar sicer sankcionira poseben zakon, hrupno speljevanje vozil itd.). Razvite turistične ponudbe pa si, še posebej na turističnih območjih, ni mogoče predstavljati ob zaprtih gostinskih obratih v nočnem času.
Kar zadeva pobudo, da bi bila predložitev uporabnega dovoljenja obvezna priloga k vlogi za podaljšani obratovalni čas je treba pojasniti, da ima pristojni občinski organ na temelju 139. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) že zdaj možnost, da ob obravnavi vloge za podaljšani obratovalni čas od gostinca zahteva uporabno dovoljenje, če oceni, da je to potrebno za ugotavljanje dejanskega stanja in izvajanja dokazov o dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe. Taka zahteva bi zato predstavljala le dodatno administrativno oviro.
Pobuda, da bi gostinec moral predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 52. člena (ustrezna protihrupna zaščita v primeru nudenja mehanske ali žive glasbe - navedba člena se očitno nanaša na stari pravilnik, pravilna navedba bi bila 43. člen) Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (Uradni list RS, št. 21/14) ni utemeljena. Izpolnjevanje tega pogoja se zagotavlja že v okviru postopka izdaje uporabnega dovoljenja na temelju veljavnih predpisov. Ob tem pripominjamo, da se 43. člen Pravilnika nanaša le na gostinske obrate, ki nudijo mehansko ali živo glasbo oziroma družabni program, medtem ko je problematika, povezana z obratovanjem gostinskih obratov v podaljšanem obratovalnem času prisotna tudi pri drugih vrstah gostinskih obratov.
Pobuda, da naj imajo stanovalci, ki v postopku trdijo, da bodo zaradi izdaje takšnega dovoljenja oškodovani, status stranke v postopku, je urejena že v ZUP. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na to, da so v postopek povabljene vse osebe, ki bi lahko izkazale pravni interes za vstop v postopek (44. člen ZUP) oziroma tisti, na katerih pravice in pravne koristi bi odločba lahko vplivala. Prav tako mora ves čas postopka uradna oseba paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku (49. člen ZUP).
Vstop v postopek se lahko zahteva kadarkoli med postopkom in sicer na dva načina:
- upravičena osebe poda pobudo (položaj stranke ali stranskega udeleženca) (142. člen ZUP);
- organ mora tistega, za katerega ugotovi, da ima pravni interes za udeležbo v postopku, povabiti naj vstopi v postopek in se ga udeležuje (143. člen ZUP).
3. Iz navedenega izhaja, da za razreševanje težav, na katere opozarja pobudnik, že obstajajo ustrezne sistemske rešitve, vključno z mehanizmi nadzora (policija in pristojne inšpekcijske službe) in možnostjo sankcioniranje morebitnih kršilcev (zagrožene globe za prekrške).
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
1. Analiza predloga
Predlog vsebuje v 3. točki pobudo, iz katere je razvidno, da je potrebno s strani pristojnih organov posodobiti Uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup tako, da se doda določba: »dovoljenje za čezmerno obremenitev okolja s hrupom med 22.00 in 6.00 uro lahko organizator pridobi na območju stanovanjskega naselja največ dvakrat letno, večkrat pa le, če dokaže, da hrup ne bo moteč za okoliške prebivalce. Stanovalci, ki v postopku trdijo, da bodo zaradi izdaje dovoljenja oškodovani, imajo status stranke v postopku. Organ, ki vodi postopek, mora o postopku obvestiti tiste prebivalce, ki so stalno ali začasno prijavljeni v objektih, ki mejijo na nepremičnino, kjer naj bi bila prireditev oziroma vir hrupa«.
Iz 4. točke predloga izhaja, da je potrebno posodobiti tudi Uredbo o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju na način, da se doda določba: »v primeru, da na območju, na katerem so varovani prostori, ni določena stopnja varstva pred hrupom, velja, da gre za območje II. stopnje varstva pred hrupom«.
2. Kratka analiza veljavne ureditve
Področje hrupa oziroma varstva naravnega in življenjskega okolja pred hrupom regulirata Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10; v nadaljevanju Uredba 1) in Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Uradni list RS, št. 118/05; v nadaljevanju Uredba 2).
Določbe Uredbe 1 se uporabljajo za hrup v okolju, ki ga na posameznem območju osnovne namenske rabe prostora, občutljivem za hrup v okolju, povzročajo stalne ali občasne emisije hrupa enega ali več virov obremenjevanja okolja s hrupom, med katere uvrščamo tudi gostinske ali zabaviščne lokale, katerih dejavnost se izvaja v zagrajenem ali prekritem prostoru stavbe. Za obratovanje vseh virov onesnaževanja okolja s hrupom so v Uredbi 1 določene tudi mejne vrednosti kazalcev hrupa Ldan, Lnoč, Lvečer in Ldvn, ki se nanašajo na obratovanje posameznih virov hrupa.
Določila zgoraj omenjene Uredbe 1 pa ne veljajo v primeru organiziranja shodov ali prireditev. V kolikor se le-te izvajajo na prostem, v odprtem prostoru stavbe ali na odprti ali nepokriti površini objekta oziroma stavbe in obenem uporabljajo zvočne naprave, se zanje uporabljajo določila Uredbe 2.
3. Razlogi za primernost predloga za nadaljnjo obravnavo
Kljub pobudam, ki so v splošnem namenjene omejitvam hrupa iz gostinske dejavnosti, ministrstvo meni, da je obratovanje gostinskih ali zabaviščnih lokalov iz naslova hrupa že sedaj regulirano z 11. členom Uredbe 1, ki določa, da vir hrupa ne sme povzročati čezmerne obremenitve okolja s hrupom oziroma da le-ta ne sme obratovati, če povzroča čezmerno obremenitev okolja s hrupom.
Naj dodamo, da Uredba 1 določa tudi posebne omejitve in sicer da veljajo mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene v Preglednici 4 Priloge 1 za obdobje večera in mejne vrednosti konične ravni hrupa v Preglednici 5 Priloge 1 Uredbe 1 za obdobje večera in noči, za I. in II. območje varstva pred hrupom ob nedeljah in praznikih, tudi kot mejne vrednosti za obdobje dneva.
Pobudo, da bi v primeru, ko za območje, na katerem so varovani prostori, ni določena stopnja varstva pred hrupom, veljalo, da gre za območje II. stopnje varstva pred hrupom, zakonodajno ureja 4. člen Uredbe 1. Glede na to, da stopnje varstva pred hrupom izhajajo iz območij namenske rabe prostora, kot so prikazane v občinskem prostorskem načrtu, iz navedenega sledi, da so za območja namenske rabe prostora temu primerno poznane tudi stopnje varstva pred hrupom. Zaradi navedenega dejstva so za vse površine podrobnejše namenske rabe prostora na območjih osnovne namenske rabe prostora že predvidene določene stopnje varstva pred hrupom, ki se lahko spremenijo le v okviru spremembe občinskega prostorskega načrta.
Ne glede na to, da je področje emisij hrupa že sedaj regulirano na način, da mora v primeru, ko so neizpolnjeni pogoji, ki izhajajo iz določil Uredbe 1, ukrepati Inšpekcija, pristojna za okolje, menimo, da bi pobude lahko delno implementirali v veljavnem predpisu o varstvu naravnega in življenjskega okolja pred hrupom, saj se zavedamo, da je naše zvočno okolje vsak dan bolj hrupno. Zaradi navedenega pristojno ministrstvo pobudo, ki je bila predmet predloga, do določene mere podpira, ne more pa predloga, ki se nanaša na omejitve v zvezi s pridobitvijo dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom.
Omenjeno področje ureja 9. odstavek 6. člena Uredbe 2, iz katerega izhaja, da lahko pristojni občinski organ izda dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom le za prireditev, ki traja več dni zaporedoma, če se v posameznem dnevu zvočne naprave uporabljajo največ osem ur, od tega največ štiri ure v času noči in največ do 2. ure ponoči. Navedeno pomeni, da organizator prireditve skladno z zakonodajo v nobenem primeru ne sme obremenjevati okolja s hrupom zaradi uporabe zvočnih naprav po 2. uri ponoči, zato je po našem mnenju tudi omejitev izdaje dovoljenja v nočnem času na največ dvakrat letno brezpredmetna.
Menimo, da so pristojnosti v zvezi z izvajanjem Uredbe 2 jasne in nedvoumne ter da so v njej predpisani pogoji, pod katerimi lahko pristojni organ izda dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom. Glede na to, da mora pristojni organ tekom izdaje dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom v vsakem primeru postopati skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13) ter pri odločanju omogočiti, da so v postopku udeležene osebe, ki zaradi varstva svojih pravnih koristi izkažejo pravni interes, je pobuda v zvezi s priznanjem statusa strank v postopku neutemeljena.
Ne glede na navedeno namerava ministrstvo, pristojno za okolje, v okviru svojih aktivnosti za zmanjšanje emisij hrupa oziroma izboljšanje dobrega počutja prebivalcev upoštevati posredovani predlog v delu, ki se nanaša na zmanjšanje emisije hrupa ter ga v okviru prihajajoče spremembe Uredbe upoštevati na način, da določi drugačna merila ocenjevanja ravni hrupa kot posledico obratovanja gostinskih in zabaviščnih lokalov v nezagrajenem ali neprekritem prostoru, če uporabljajo zvočne naprave.