Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

delo od doma

2554 OGLEDOV 18 KOMENTARJEV

Predlagam, da se poišče načine, kako se bo spodbujalo podjetja, da svojim zaposlenim na delovnih mestih, kjer je to mogoče, in v obsegu, ki ga delo dopušča, omogočijo delo na domu. Prav tako naj se tudi zaposlenim v javni upravi na delovnih mestih, ki to dopuščajo in v obsegu, ki ga delo dopušča, omogoči delo na domu.

 

S tem si bodo podjetja in država znižala stroške (plačilo stroškov prevoza na delo), lahko si zmanjšajo stroške poslovnih prostorov.

 

Poleg tega bi delo na domu zmanjšalo gnečo v prometu in izpuste ogljika v ozračje s strani prometa.

38 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR J jaka13 7 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


24. 5. 2019

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Bistvena značilnost pri tej obliki zaposlitve je ta, da delavec opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven prostora delodajalca. Za delo na domu še šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Za delo na domu mora biti podano ustrezno soglasje volj delodajalca in delavca, ki se izrazi v sklenitvi posebne pogodbe o zaposlitvi za delo na domu. <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) določa, da se s pogodbo o zaposlitvi med delodajalcem in delavcem uredijo pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu. Izrecno je določeno, da ima delavec pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu, pri čemer se višina nadomestila določi s pogodbo o zaposlitvi.

Delodajalec je dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu. O nameravanem organiziranju dela na domu je dolžan, pred začetkom dela delavca, obvestiti inšpekcijo za delo. Inšpektor za delo delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter v primerih, ko gre za dela, ki se ne smejo opravljati kot delo na domu, kar tako določa zakon ali drug predpis.

Delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja. Leta 2007 je bila opravljena analiza pravne ureditve fleksibilnih oblik zaposlovanja v luči evropskega socialnega modela prožne varnosti, ki je pokazala, da ni večjih težav v zvezi z veljavno pravno ureditvijo dela na domu, ki se opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, da pa v okviru formalnega delovnega razmerja te oblike dela ni zelo veliko. Dana je bila pobuda, da bi bilo primerno predvideti bolj prožne možnosti za začasno opravljanje dela na domu ali za kombiniranje »klasičnega« opravljanja dela v prostorih delodajalca z delom na domu. Upoštevaje navedeno se je ob sistemski spremembi zakona (ZDR-1) v smislu jasnejše ureditve in zaradi motiviranja širših možnosti uporabe kombinacij dela na domu z uporabo informacijske tehnologije, izrecno določila možnost, da se s pogodbo o zaposlitvi delodajalec in delavec dogovorita, da bo delavec opravljal delo na domu le del delovnega časa delodajalca (za posamezen dan v tednu ali nekaj ur).

Upoštevaje navedeno ugotavljamo, da so določbe ZDR-1, ki urejajo možnost opravljanja dela na domu primerne in skladne z mednarodnimi dokumenti. Strinjamo se, da je potrebna nadaljnja aktivnost pri »promociji« oz. »popularizaciji« tovrstnih razmerij za večjo uporabo tega instituta v praksi, tudi z morebitnimi subvencijami, kar pa je seveda odvisno od finančnih možnosti.


Odziv Ministrstva za javno upravo

Upoštevaje določbe Zakona o delovnih razmerjih vsak organ lahko sprejme splošni akt, ki podrobneje ureja opravljanje dela na domu. Odločitev o delu na domu praviloma sprejema delodajalec oziroma predstojnik upoštevaje vrsto in naravo dejavnosti ter potrebe delovnega procesa in zagotavljanje storitev za uporabnike. Pri odločitvi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu je torej treba, kot že rečeno, upoštevati naravo dejavnosti in možnosti opravljanja dela na domu, presoja o obsegu opravljanja dela na domu pa je glede na naravo upravnih storitev in pristojnosti posameznih organov državne uprave v pristojnosti predstojnikov.

V okviru pristojnosti Ministrstva za javno upravo pojasnjujemo še, da je bila v mesecu aprilu 2019 izvedena Analiza o ureditvi dela na domu v organih državne uprave, na podlagi katere je bilo med drugim ugotovljeno, da ima trenutno v državni upravi (ministrstvih in vladnih službah) sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delo na domu 122 javnih uslužbencev.

Priloge:

Komentarji