Enoten otroški dodatek in enotna državna štipendija
Predlagam, da se uvede enoten otroški dodatek do 18. leta, od polnoletnosti pa do 26 leta (dokler se redno in uspešno šola; ne da vleče status študenta) enotno državno štipendijo, oba prejemka pa bi bila neodvisna od mesečnih in drugih prejemkov družine. Na drugi strani pa bi pri taki ureditvi odpravili številne zlorabe, razbremenili CSD in mu omogočil, da se ukvarja z delom na terenu (preverjali upravičenost prejemanja nadomestila za brezposelnost, socialne pomoči, preverjali ali je šlo resnično za združitev družine itd); se ukvarjajo socialnimi zadevami za kar so izšolani, ne pa da so računovodje. S takšnim sistemom bi država prihranila veliko stroškov na račun birokracije - te prihranke bi lahko smiselno porabili za izplačilo otroških dodatkov/državnih štipendij.
Najprej - otroški dodatek bi moral biti prejemek, ki ga starš dobiva zato, ker ima otroka. Poenostavitev sistema bi morala iti v tako smer, da bi eden od staršev/oz. skrbnik dobil mesečno fiksen znesek za otroka. Po drugi strani pa bi se olajšava za otroka, ki je sedaj določena pri dohodnini ukinila. Podoben sistem, ki zelo dobro deluje, ima npr. sosednja Avstrija.
Od 18. leta dalje pa bi otrok dobil državno štipendijo, s katero bi lahko pokril dijaški dom/študentski dom. Tak ukrep bi tudi pospešil osamosvajanje otrok.
Mislim, da živimo v času, ko so ukrepi lahko hitro izvedljivi (kot je bilo pri regresu); bilo bi tudi stimulativno, saj ne bi bilo več preračunavanja (ali se nekomu splača vleči bolniško, saj bi v nasprotnem primeru izgubil otroški dodatek; pa delo na črno, ker bi zopet izgubil otroški dodatek in socialno pomoč itd).
Kot je že pred leti ena predlagateljica napisala »Otroški dodatek/državna štipendija (slednja je v bistvu tudi vračljiva) naj bo res le prejemek zato, ker ima družina otroka, ne glede na osebne prejemke - osnovne otrokove potrebe so namreč vedno enake, ne glede na to, ali gre za "bogato" ali "revno" družino«.
Lep pozdrav,
Marcel
V bistvu je moj predlog bil, da bi se razpravljalo o tem, da in ali se delati izplača ?. Ne pa da nekdo (recimo s povprečno plačo), ki pošteno dela in plačuje davke, na koncu mesec ko potegne črto ima manj kot nekdo, ki že leta ne dela (vleče socialno pomoč, dobi najvišji znesek otroškega dodatka, ima zastonj otroški vrtec, dobi državno štipendijo, subvencijo za najemnino stanovanja; na koncu pa še verjetno subvencijo za dom ostarelih).
Marcel
Tega izračuna si noben novinar ne upa naredit, vse več ljudi pa ugotavlja, da je laže sedet doma in viset na plečih države (pa še kaj na črno naredit zraven, da bo za nov telefon), kot pa delat. Problem je, da država postopa tako, da namesto da te ljudi pošlje delat, še bolj obdavči tiste, ki dejansko delajo, tako da postane ne-delo še bolj ugodna varianta.
Zakaj bi sploh država financirala tuje otroke? Otroke naj imajo tisti, ki si jih lahko privoščijo, ne pa da taki plačujejo za tuje otroke, da jim zmanjka za lastne.
Žal prihaja v Sloveniji do prikritih dohodkov in imajo najvišje štipendije tudi tisti, ki živijo najbolje. Mogoče bi tako kot so v Nemčiji tudi pri nas morali preverjati dejanski socialni in ekonomski položaj družin.
Po ustavi obstaja svoboda o odločanju otrok. To pomeni, da me ne sem nekdo prisiliti, da imam otroka in da me ne sme nekdo prisilti da grem delat splav. Zato država financira tuje otroke. Temu se reče solidarnost in ti o njej nimaš pojma.
V zakonih so tudi členi, kjer piše, da ti država lahko otroka odvzame, če nisi sposoben skrbet zanj.
Pogoji za otroka bi morali biti enaki kot 20letni kredit na banki... pa vsi vemo, da te na banki za to praktično "slečejo", za otroka naredit pa je potrebna le ena pijana noč. Na dolgi rok pa je otrok precej dražji kot ta kredit.
Solidarnost je smiselna za ljudi, ki so že tukaj, in sicer ne bi preživeli, ne pa da podpira rojevanje novih otrok, ki jih starši ne morejo preživet.
Že tako ali tako imamo prenizko rodnost. Ko bomo mi prišli v pokoj, če sploh bomo, pokojnin ne bo, ker ne bo ''otrok'', ki bi plačevali zanje. Praviloma bi se moralo vse obračati - torej v prvi in zadnji življenjski fazi se pridobiva, več kot proizvaja, ko pa smo zaposleni se to nekako izravna. Mislim da je problem tukaj, da obstajajo takšni, ki so v najvišjem štipendijskem razredu (180 EUR?), pa v resnici njihovi starši pritajijo dohodke. Če jih pa ne bi, ta otrok ne bi dobil niti centa. Predvidevam, da takšnih primerov ni malo in to je v Sloveniji še vedno problem.
Saj če nehamo talat doklade ne bo nihče rabil skrivat prihodkov, ker mu to ne bo nič pomagalo.
Dajmo davčne olajšave.. vsak otrok naj bo 5 jurjev (namesto 2800 in manj) olajšave pri dohodnini, pa še prispevke za pokojnino lahko znižamo, ker bo ta otrok kasneje vplačeval v pokojninski sklad.
To, da mora trenutno delavec za dva jurja neto zaračunat strankam 4800 eur (2800 gre državi - pa tukaj gre samo za plačo, brez malice, regresa, rpevoza, pisarne, računovstva, wc papirja,...), pa da potem plačuje še najvišjo ceno vrtca, nič doklad, nič skladov, in nič zastonj malice, medtem pa brezposleni sosedi s tremi otroci neto-neto (vključno z nižjimi cenami vsega) naberejo skoraj več kot on, je tudi nesmisel.
UTD za otroke torej? Zanimiv predlog.
Manjka samo še:
- koliko prihranimo z ukinitvo trenutnega sistema
- koliko stane predlagani sistem
- kaj bomo z razliko