Enoten otroški dodatek in enotna državna štipendija
Predlagam, da se uvede enoten otroški dodatek do 18. leta, od polnoletnosti pa do 26 leta (dokler se redno in uspešno šola; ne da vleče status študenta) enotno državno štipendijo, oba prejemka pa bi bila neodvisna od mesečnih in drugih prejemkov družine. Na drugi strani pa bi pri taki ureditvi odpravili številne zlorabe, razbremenili CSD in mu omogočil, da se ukvarja z delom na terenu (preverjali upravičenost prejemanja nadomestila za brezposelnost, socialne pomoči, preverjali ali je šlo resnično za združitev družine itd); se ukvarjajo socialnimi zadevami za kar so izšolani, ne pa da so računovodje. S takšnim sistemom bi država prihranila veliko stroškov na račun birokracije - te prihranke bi lahko smiselno porabili za izplačilo otroških dodatkov/državnih štipendij.
Najprej - otroški dodatek bi moral biti prejemek, ki ga starš dobiva zato, ker ima otroka. Poenostavitev sistema bi morala iti v tako smer, da bi eden od staršev/oz. skrbnik dobil mesečno fiksen znesek za otroka. Po drugi strani pa bi se olajšava za otroka, ki je sedaj določena pri dohodnini ukinila. Podoben sistem, ki zelo dobro deluje, ima npr. sosednja Avstrija.
Od 18. leta dalje pa bi otrok dobil državno štipendijo, s katero bi lahko pokril dijaški dom/študentski dom. Tak ukrep bi tudi pospešil osamosvajanje otrok.
Mislim, da živimo v času, ko so ukrepi lahko hitro izvedljivi (kot je bilo pri regresu); bilo bi tudi stimulativno, saj ne bi bilo več preračunavanja (ali se nekomu splača vleči bolniško, saj bi v nasprotnem primeru izgubil otroški dodatek; pa delo na črno, ker bi zopet izgubil otroški dodatek in socialno pomoč itd).
Kot je že pred leti ena predlagateljica napisala »Otroški dodatek/državna štipendija (slednja je v bistvu tudi vračljiva) naj bo res le prejemek zato, ker ima družina otroka, ne glede na osebne prejemke - osnovne otrokove potrebe so namreč vedno enake, ne glede na to, ali gre za "bogato" ali "revno" družino«.
Lep pozdrav,
Marcel