Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Pesticidi: zmanjšajmo in odpravimo njihovo uporabo

205 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Predlog se glasi: "Vlada naj pripravi in začne izvajati konkretne aktivnosti za bistveno zmanjšanje uporabe pesticidov in drugih nevarnih kemičnih strupov v kmetijstvu. Slovenija naj postane ekološka država."

Vsebinska utemeljitev: Splošno znano je, da pesticidi iz kmetijskih površin prehajajo v hrano in telo, ter povzročajo resne in dolgotrajne posledice. Razvili so jih iz bojnih strupov, ki jih uvrščamo med sredstva za množično uničevanje. Na žalost pa ne pobijajo samo žuželk in ne zatirajo samo rastljinske bolezni, temveč jih preko hrane in vode prej ali slej užijejo tudi ljudje. O tem je napisanega mnogo, v Sloveniji je posebej omeniti knjigo Pesticidi, ubijalci življenja, ki jo je napisal Anton Komat. Po ocenah OZN zaradi zastrupitve s pesticidi na leto umre 2,5 milijona ljudi, 25 milijonov utrpi hujše zdravstvene posledice, 250 milijomov ljudi pa letno utrpi blažje oblike zastrupitve. Posebej problematični so mutageni vplivi pesticidov na DNK in na hormone. Dokazano je, da je več desetletij njihove uporabe že do sedaj povzročilo upad plodnosti za 40% - 50%, ne samo pri ljudeh, temveč pri večini živih bitij. Tudi pri ljudeh in živalih na področjih, ki so od škropljenih površin oddaljeni na stotine kilometrov in ki se s škropljeno hrano ne prehranjujejo. Zaradi kratkega življenskega cikla so izjeme samo žuželke.

Kljub navedenemu pa uporaba sintetičnih strupov v kmetijstvu narašča. Od tega ima ogromno korist le par svetovnih korporacij, skriti stroški pa se prenašajo na vse nas.

Alternativa množičnemu samozastrupljanju človeštva niso samo eksotične oblike kmetovanja kot nekateri vidijo Permakulturo, Biodinamiko in podobne metode. Poleg učinkovitih homeopatskih pripravkov obstajajo tudi naravni pesticidi, na primer Neem, ki so po učinkovitosti in cenovni dostopnosti vsaj tako primerni za ekstenzivno kmetijstvo kot sintetični strupi. Prav Neem pa je primer naravnega pesticida, ki ga je EU uvrstila na listo pesticidov in njegovo tržno dostopnost onemogočila z enakimi patenti in varnostnimi zahtevami kot veljajo za sintetične pesticide. Zato je njegova uporaba zanemarljiva.

Dejstvo je torej, da uporaba sredstev za množično uničevanje v kmetijstvu ni tako neizogibna, kot nas želijo prepričati, ter da biološko pridelana hrana ni nujno bistveno dražja od konvencionalno pridelane hrane, ki bi jo v resnici morali poimenovati "nenaravno pridelana hrana".

Uporaba sintetičnih umetnih pesticidov je torej neracionalna, neekonomična in destruktivna. Takoj je potrebno začeti z njenim bistvenim omejevanjem, na daljši rok pa je potrebno sprejeti vse potrebno, za njihovo dokončno prepoved.

Za zdravo družbo

29 glasov
2 glasova
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR Z Za zdravo družbo - J.P. 3 predlogi
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


12.03.2019

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Vlada Republike Slovenije je decembra 2012 sprejela Nacionalni akcijski program za doseganje trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev 2012-2022 (v nadaljevanju: NAP)  in sicer na podlagi 9. člena ZFfS-1, s katerim je v slovenski pravni red prenešen 4. člen Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov. 

Vlada RS je dne 24. maj 2018 sprejela Spremembe in dopolnitve Nacionalnega akcijskega programa za doseganje trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev za obdobje 2018-2022.

Direktiva 2009/128/ES v definicijah določa pomen pesticidov: pesticidi so fitofarmacevtska sredstva (za varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi) in biocidni proizvodi (uporaba za zaščito ljudi, živali, materialov ali izdelkov pred škodljivimi organizmi), ki jih določa Uredba o biocidnih proizvodih (BPR, Uredba (EU) 528/2012). V NAP obravnavamo le fitofarmacevtska sredstva (v nadaljnjem besedilu: FFS), ki se uporabljajo za namen zdravstvenega varstva rastlin proti škodljivim organizmom (v nadaljevanju: ŠO), ki vključujejo škodljivce, povzročitelje bolezni in plevele. FFS so po zakonodaji (Uredba ES 1107/2009) vsa sredstva, ki se uporabljajo za varstvo rastlin, tudi tista, ki jih lahko prištevamo k metodam z manjšim tveganjem: to so FFS na podlagi mikroorganizmov, rastlinski izvlečki, feromoni, vabe in podobno. Namen NAP-a je bil opredelitev ciljev in usmeritev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja zaradi rabe določenih FFS, ob uporabi novega znanja, tehničnem razvoju, uvajanju novosti, izobraževanju uporabnikov, uvajanju in pospeševanju integriranega varstva rastlin ter s tem povečanju učinkovitosti rabe vseh FFS in zmanjšanju obremenitve okolja zaradi rabe določenih FFS.

Vlada RS se v okviru NAP zavzema za zmanjšanje uporabe kemičnih FFS na splošno in za omejitev uporabe FFS  na javnih površinah, zavzema se za zmanjšanje tveganja, ki ga prinaša uporaba FFS za zdravje in za okolje z dolgoročnim zmanjševanjem obsega uporabe ter spodbujanjem ekološke pridelave.

V svojem stališču je Vlada obrazložila, da je potrebna tudi revizija pravne ureditve na področju izdaje dovoljenj za fitofarmacevtska sredstva predvsem v smeri, da bodo ob strokovnih in znanstvenih argumentih upoštevani tudi interesi potrošnikov oziroma civilne družbe. Kompleksnost pravne ureditve, ki temelji na zahtevnih strokovnih merilih odločanja glede sprejemljivosti posameznega tveganja, se posledično kaže tudi v tem, da je razumevanje ocen tveganja za javnost nerazumljivo, kar posledično povzroča dvome v ustreznost sprejetih odločitev.

Vlada se je v obrazložitvi jasno opredelila do:

  • zmanjšanja uporabe FFS predvsem na javnih površinah, 
  • spremembi kriterijev za FFS, ki so dovoljena za nepoklicno rabo in
  • dolgoročnemu zmanjševanju ali omejevanju uporabe FFS v kmetijski pridelavi.

Izhodišča Vlade RS so vključena med ukrepe NAP.

NAP , revizija Nap in dve poročili o izvajanju NAP so na razpolago na spletnih straneh Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Med fitofarmacevtska sredstva spadajo tudi snovi z majhnim tveganjem, med katera se uvršča tudi aktivna snov azadirahtin, ki jo vsebuje pripravek Neemazal-T/S, ki je registriran v RS in prisoten na slovenskem trgu ter se lahko uporablja v ekološki pridelavi. EU zakonodaja (Uredba (ES) 1107/2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet) namreč določa, da je treba pred dajanjem FFS v promet in uporabo oceniti tveganje FFS za zdravje in okolje. Tveganje se oceni v postopku registracije FFS. Tveganje je treba oceniti za vsako snov, saj so lahko tudi rastlinski izvlečki ali mikroorganizmi lahko potencialno nevarni bodisi za ljudi ali druge organizme. V ta namen mora proizvajalec FFS predložiti Evropski komisiji in državam članicam študije in podatke o toksičnosti, učinkovitosti in vplivih na okolje tega FFS. Po izvedeni oceni tega tveganja se sprejme odločitev o registraciji FFS. 

Ta postopek je bil izveden za FFS Neemazal-T/S  in se mora izvesti za vsak pripravek, ki se daje v promet na slovenskem trgu kot FFS v skladu s pogoji, ki jih določa Uredba (ES) 1107/2009, ki je prenešena v slovenski pravni red z Zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih.

Komentarji