1. 4. 2019
Odziv Ministrstva za kulturo
Financiranje delovanja zavoda Radiotelevizija Slovenija (RTV Slovenija) je urejeno z <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakonom o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), ki v 30. členu določa, da RTV Slovenija pridobiva sredstva za izvajanje svojih dejavnosti iz plačila prispevka za programe RTV Slovenija (RTV-prispevek), iz tržnih dejavnosti, iz sredstev državnega proračuna in sponzoriranja in drugih virov skladno z zakonom in statutom.
Skladno z določili 14. člena ZRTVS-1 lahko RTV Slovenija opravlja poleg javne službe v omejenem obsegu tudi tržne dejavnosti, vendar mora biti poslovanje na področju tržnih dejavnosti organizirano ločeno od javne službe. RTV-prispevek, sredstva iz državnega proračuna ter druga javna sredstva in prihodki iz naslova opravljanja javne službe se lahko porabijo samo za opravljanje javne službe, ki jo določa ZRTVS-1, medtem ko se lahko prihodki iz naslova tržnih dejavnosti porabijo za sofinanciranje javne službe ali za ohranjanje in širitev tržnih dejavnosti, ki jih določa ZRTVS-1.
Glede predloga, da se RTV Slovenija loči na dve entiteti, in sicer na javno in komercialno, pa velja omeniti, da je njeno poslovanje že sedaj urejeno tako, da deluje, kot da gre za dva poslovna subjekta, saj se ločeno vodijo prihodki in odhodki iz javne in tržne dejavnosti. Ločeno se ugotavlja tudi poslovni izid za vsako poslovno leto. Presežek prihodkov nad odhodki na tržni dejavnosti se porablja za pokritje primanjkljaja (presežek odhodkov nad prihodki), ki vsako leto nastane na področju izvajanja javne službe. Prihodki iz tržnih dejavnosti, ki jih opravlja RTV Slovenija, so torej namenjeni izvajanju javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti ter drugih dejavnosti (koncertna dejavnost in glasbena produkcija - Simfonični orkester, Big Band, Komorni zbor, Mladinski ter Otroški pevski zbor, založniška in arhivska ter druge dejavnosti), ki jih RTV Slovenija opravlja kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena.
Izvajanje javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti v obsegu, ki ga določa ZRTVS-1, zgolj s prihodki od RTV-prispevka ne bi bilo mogoče, saj prispevek predstavlja zgolj 76 odstotkov vseh prihodkov RTV Slovenija na letni ravni (podatek za leto 2018), vsota vseh ostalih prihodkov pa tvori preostalih 24 odstotkov (od tega oglaševanje 11,3 odstotka). V primeru pa, da bi se javna služba financirala zgolj samo iz RTV-prispevka, bi bila njegova višina neprimerno višja, kar bi predstavljalo dodatno ter nesorazmerno finančno breme za številne zavezance z nizkimi prihodki (upokojenci in drugi z nizkimi prihodki).
Glede navedb predlagatelja, da bi državljani na ta način imeli več izbire oziroma več možnosti odločati o porabi njihovih prispevkov ter o tem, da državljani ne morejo vplivati na Programski svet RTV Slovenija, pa izpostavljamo, da se vpliv oziroma interesi javnosti uresničujejo prek članov Programskega sveta, ki je vodilni organ zavoda, kar zadeva programsko politiko, imenovanih na predlog gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija, univerz in fakultet ter društev, zvez društev oziroma njihovih organizacij, zlasti s področja umetnosti, kulture, znanosti in novinarstva, ter drugih organizacij civilne družbe. Gledalci in poslušalci programov RTV Slovenija pa lahko svoje pripombe in predloge naslovijo tudi na varuha pravic gledalcev in poslušalcev, ki se je kot mediator med ustvarjalci in uporabniki programskih vsebin dolžan odzivati na komentarje uporabnikov tako, da krepi dialog in razumevanje med dvema stranema ter išče ravnovesje med pravicami uporabnikov in medijsko in avtorsko neodvisnostjo ustvarjalcev.
Glede na vse navedeno menimo, da je predmetni predlog, da bi se program RTV Slovenija moral omejiti izključno na vsebino, ki jo predpisuje zakon, preostali del RTV Slovenija pa bi se odcepil v ločeno entiteto, ki bi bila komercialna in bi delovala po pravilih trga, neutemeljen in s tem neprimeren za nadaljnjo obravnavo.