Nujna zakonska ureditev psihološkega svetovanja
Duševnih stisk je vse več, zato se čedalje več Slovencev odloči, da v fazi t.i. »delovne izgorelosti«, obrne na svojega splošnega zdravnika. Seveda marsikdo poskuša
rešitev poiskati s pomočjo knjig za osebno rast, pogovori z družino in s prijatelji, toda, ko ne najde rešitve je nujen obisk splošnega zdravnika. Ta nas lahko z napotnico pošlje/usmeri h kliničnemu psihologu ali psihiatru. Storitev krije zdravstvena zavarovalnica. Zaradi daljših čakalnih vrst na takšne obiske, pa se posamezniki pogosto obrnejo tudi na psihoterapevte. Ta storitev je samoplačniška in na tem področju je zmeda največja.
V osnovi ločimo štiri različne vrste strokovnjakov, ki se ukvarjajo s človeško psiho: običajne in klinične psihologe, psihoterapevte in psihiatre. Žal tega področja v Sloveniji ne urejajo neka institucija, zakon, zbornica in podobno. Večina članov Združenja psihoterapevtov Slovenije (ZPS) deluje v zdravstvu, medtem ko večina (posrednih) članov Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP) svoje storitve opravlja zunaj zdravstva.
Predlagam, da se storitev – obisk pri psihoterapevtu uredi z napotnico splošnega zdravnika in da to storitev krije zdravstvena zavarovalnica, saj večina članov Združenja psihoterapevtov Slovenije (ZPS) deluje v zdravstvu. V zdravstvu naj se psihoterapevtom, ki so vpisani v register pri SKZP in so pridobili evropsko diplomo iz psihoterapije in/ali slovensko diplomo iz psihoterapije, prizna ustrezno kvalifikacijo kot pri poklicu kliničnega psihologa in psihiatra. Psihoterapevti so dovolj strokovni in zadovoljivo odpravljajo težave posameznikom, ki zaradi dolgih čakalnih vrst čakajo na pomoč kliničnega psihologa ali psihiatra. Zanje pri splošnem zdravniku ne dobijo napotnice. Če se odločijo za obravnavo pri psihoterapevtih si posamezniki lahko precej olajšajo denarnico. Cene različnih strokovnjakov se začnejo od 30 in sežejo do 100 € na uro in več. Najvišje so cene pri psihiatrih in predvsem medijsko prepoznavnih strokovnjakih.