Nova sistematizacija izobraževanja za manjšo brezposelnost
V Sloveniji smo že dolgo priča zahodnjaškemu trendu, da ima človek neko dodano vrednost le takrat, ko nekaj doštudira. Še bolj, če naredi magisterij ali doktorat. Vse statistike kažejo, da imamo ogromno visoko šolanih kadrov, kar se sicer sliši blazno imenitno, ampak po drugi strani pa verjetno isti visoko šolani kader ne dobi ustrezne zaposlitve. Kje je po mojem osebnem prepričanju težava? Ko sem hodil v osnovno šolo nekje v začetku 90-ih let, so učitelji zagovarjali šolanje do 7. stopnje ali več. Pogosto je bilo slišati "vzpodbudne" besede šolskih delavcev, da se dajmo učit, da ne bomo frizerke, avtomehaniki, električarji ipd. Povsem evidentno je bilo zaznati to negativno konotacijo pri izbiri strokovnega poklica. "Učite se, da ne boste rabili avtomobilov šraufat. Veste, kakšne grde roke imajo mehaniki," je bilo slišati iz ust učiteljice zgodovine. Sem prišel do pedagoginje, ki bi nas naj v osmem razredu usmerila naprej. "Kaj bi rad postal?" me je vprašala. "Avtomehanik bi bil," sem vstrelil brez premisleka. "Ah, ne. Ti imaš čisto predober uspeh za kaj takšnega. Raje idi na gimnazijo, pa se potem še vedno lahko odločiš, da greš za mehanika," je bil njen nasvet. Zakaj so človeka, če ga je nekaj veselilo, bili pripravljeni prepričat, da je njemu namenjen višji cilj. Povsem zgrešeno razmišljanje. Mogoče je bil takrat še deficit visoko kvalificiranih poklicev. In kaj so s takim množičnim poneumljanjem naredili? Točno to situacijo v kateri smo sedaj. Beg možganov, brezposelnost, primanjkljaj ustreznih služb ipd. Propaganda o "fakultetnem znanju" je bila ena največjih zablod, ki se je še sedaj nismo znebili. Ampak baje nismo edini. Celi zahodni svet sledi podobnemu trendu. Srednje strokovne šole pa se zapirajo. Beg možganov ... Smo res nekaj posebnega ali smo le žrtve napačnega šolskega sistema? Država je tista, ki bi morala v nekem trenutku prepoznati težavo in zapirat posamezne smeri visokih šol in univerzitetnih programov, ki nimajo perspektive. Vsaj v Sloveniji ne. Tudi sam sem končal smer, ki se je slišala zelo imentino, službo v tej stroki pa ima morda le 10-15 % vseh zaključenih diplomantov. Pa še kar producirajo nove in nove, namesto da bi jim že nekdo v začetku povedal, da naj izberejo nekaj perspektivnega, saj bodo v nasprotnem primeru primorani zaposlitev iskati izven Slovenije ali pa delati kaj, kar bi lahko počeli tudi kot gimnazijski maturanti. Komu koristijo vsi ti nezaposljivi kadri? Vsekakor visokošolskim oziroma univerzitetnim učiteljem. Pa je res vredno na račun enega profesorja zavoziti na desetine ali stotine študentov, ki bodo kasneje s težavo našli zaposlitev ali pa sploh ne? Samo zato, da jo bo en obdržal? Da ne govorim o tem, koliko davkoplačevalskega denarja je pri takih študijskih smereh porabljenega za prazen nič. Po napisanem sodeč, nam je verjetno že lahko jasno, da "slabi pogoji" za delo niso vzrok izseljevanja, ampak posledica napačnih odločitev države. Ne bom trdil, da bi se vse zamejce lahko obdržalo pri nas, bi se jih pa verjetno lahko ogromno, če bi država problem hitro prepoznala in namesto zapiranja srednjih strokovnih šol, pravilno usmerjala učence že v osnovnih šolah. Zaradi primanjkljaja strokovnih poklicev kot so mehanik, vodovodar, električar in podobno, ni nič nenavadnega, če so njihove urne postavke lahko celo nekajkrat višje od visokošolanih "strokovnjakov". Ker jih pač ni, ekonomija pa pravi, da je vse odvisno od povpraševanja in ponudbe na trgu dela. Kaj bi morala država sedaj narediti? Nemudoma bi morali zmanjšati obseg neperspektivnih študijev, ki producirajo ogromno nezaposljivega kadra le zato, da lahko profesor opravlja svojo službo še naprej. Žal bi bile potrebne žrtve, ki si jih nihče ne želi, ampak dolgoročno pa bi to prineslo stabilnost in pravilno razporeditev služb. Tudi v vojska se je vedno formirala glede na potrebe; če je bila verjetnost, da bo sovražnik napadel s tanki, nismo brusili nožev. Pa še eno koristno posledico bi imela takšna odločitev; manj uvoza delovne sile bi pomenilo, da bi se dolgoročno naše navade, običaji in kultura ohranili bistveno dlje. Te vrednote žal izginjajo, saj smo na eni strani razpeti med trendi zahoda, po drugi strani pa prihajajo generacije priseljencev, ki se v večjem številu težje asimilirajo. Čeprav pričakujem odgovor, da so na mnogih fakultetah vpisna mesta omejena, bi rad slišal to, da osnovnošolski učenci ne bi bili le številke v prenatrpanem šolskem programu, ampak da bi se jih začelo ustrezno spremljat in usmerjat že od malih nog (tako preko staršev kot učiteljev). Neuporabne študijske smeri bi se morale povsem zapreti ali bi se odpirale po potrebi na vsake toliko let, poudarek pa bi bil na obisku srednjih šol oziroma dovršene strategije kasnejšega zaposlovaja na domačih slovenskih tleh.